Na okrogli mizi so razpravljali o novih izzivih novinarstva. Foto: Spletna stran festivala Naprej/Forward
Na okrogli mizi so razpravljali o novih izzivih novinarstva. Foto: Spletna stran festivala Naprej/Forward
Matija Stepišnik
Okroglo mizo je vodil predsednik DNS-ja Matija Stepišnik. Foto: Spletna stran festivala Naprej/Forward
V treh dneh se bodo predstavili številni, ki poznajo delovanje medijev do obisti. Foto: Uradna stran Naprej/Forward
Festival bo potekal med četrtkom in soboto v Kinu Šiška. Foto: DNS
Novinarji o spremembah v cehu

Na okrogli mizi, ki jo je vodil predsednik Društva novinarjev Slovenije Matija Stepišnik, sicer novinar in urednik na časniku Večer, so razpravljali o novih izzivih novinarstva v Sloveniji in prilagajanju tako novim tehnologijam kot spremenjenim navadam odjemalcev novic.

Spreminjajo se tehnologija, produkcija novic, kanali za posredovanje novic in tudi same vsebine, je opozorila urednica informativnega programa na RTV Slovenija Ilinka Todorovski. V poplavi velikega števila "surovih" novic je "resno", kakovostno novinarstvo tisto, ki osmisli te novice.

A poglobljeno novinarstvo je za medijsko hišo lahko zelo drago, je opozorila Anuška Delić z Dela. S tem se strinja tudi odgovorni urednik Planeta TV Rajko Gerič, ki je prepričan, da resnega novinarskega projekta ni mogoče izpeljati brez resnega strateškega partnerja. "Novinarji morajo imeti zaledje kapitala," je dodal multimedijski strokovnjak Vuk Čosić.

Pomembno je razmerje med kakovostjo in populizmom
Odgovorna urednica Primorskih novic Vesna Humar je pri tem dodala, da ima njihov medij "kapital" tudi v čustveni navezanosti bralcev zaradi njihove bližine. "A brez kakovostnih in aktualnih vsebin je tudi ta kapital zelo krhek," je dejala. Špela Šipek, urednica informativnega programa na POP TV, je ob tem pojasnila, da se z vodstvom ves čas pogajajo, kako zagotavljati čim večjo kakovost vsebin. Sama se pri tem zavzema za ustrezno razmerje "med kakovostjo in populizmom", je poudarila.

V društvu želijo s festivalom na enem mestu združiti in omogočiti prenos znanja ter spoznavanja medijskih ustvarjalcev in neuradnih debat.

Kakšna je prihodnost spletnih medijev?
Veliko se je govorilo tudi o tem, ali so tiskani časopisi že preteklost in kakšna je prihodnost medijev na spletu in mobilnih napravah. Urednik spletnega portala Dnevnika Aleš Gaube, nekdanji zunanjepolitični komentator tega časopisa, je pri tem dejal, da bi morali spletni novinarji prevzeti prvine časopisnih novinarjev, hkrati pa tudi obratno - časopisni novinarji bi morali prevzeti prvine ustvarjalcev spletnih vsebin, kjer je hitrost objave zelo pomembna.

Čosić je pri tem še opozoril, da je novinar res "prinašalec smisla", a da se morajo mediji zavedati, da nimajo več "gledalcev, bralcev ali poslušalcev", ampak aktivne odjemalce novic, ki s pomočjo družbenih omrežij že vse bolj sooblikujejo novice in vsebine.

Novinar danes pomeni biti večopravilen
Novinarji morajo biti v teh časih vse bolj sposobni "večopravilnosti", od tvitanja, pisanja vsebine, snemanja, montiranja in produkcije. To pa vpliva na čas, ki bi ga novinar lahko porabil za poglabljanje, je opozorila Ilinka Todorovski. Toda medijski lastniki niso lastniki medijev zato, ker bi bili dobrosrčni, ampak ker pričakujejo neke dohodke in dobičke, je dodala.

Vse o festivalu, o gostih in program po dnevih si lahko preberete na uradni spletni strani festivala Naprej/Forward.

Predsednik DNS-ja Matija Stepišnik je pred začetkom festivala povedal, da so na prvi medijski festival pripeljali predstavnike iz uspešnih medijskih zgodb in zglede, ki kažejo, da za dobro, kakovostno, profesionalno novinarstvo niso vedno nujne močne korporacije in ogromno denarja. "Zavezanost standardom, zavezništvo z javnostjo in sledenje tehnološkim trendom, ki narekujejo medijsko sodobnost in prihodnost, so pomembna osnova za razvoj in obstanek novinarstva in medijev," meni Stepišnik.

Ugledna bera gostov
Med gosti velja izpostaviti nekaj mednarodno priznanih in uglednih medijskih imen, med njimi bodo, denimo, srbski preiskovalni novinar Stevan Dojčinović in pakistanski preiskovalni novinar Umar Cheema, ki zaradi narave svojega posla nenehno dobivata grožnje. Tu bo tudi avstrijsko-britanski filmar Frederick Baker, ki je pred svojo kamero dobil že vrsto najpomembnejših svetovnih voditeljev, o "orbanizaciji" bo kaj več povedal madžarski novinar József Makai, o fenomenu Huffington Posta pa bo, upamo, da vsaj prek Skypa, razglabljal Conor White-Sullivan.

Velik poudarek bo na balkanskih tematikah, o čemer bodo med drugim predavali Goran Milić in Marko Pavlović iz Al Jazeere Balkans in Elvis J. Kurtović z Radia Sarajevo. Vse o fotografiji v novinarstvu pa iz ust Patricka Wittyja (revija Time). Svoje videnje bodo predstavili tudi predstavniki slovenskega novinarstva in (foto)reporterstva, na čelu z Ervinom Hladnik-Milharčičem, Boštjanom Videmškom, Karmen W. Švegl in Natašo Briški, festival pa bo pospremil program bolj sproščenih pogovorov z gosti, projekcijami dokumentarnih filmov in filmov na tematiko novinarstva ter glasbeni program. Festival se bo končal v soboto.

Novinarji o spremembah v cehu