Kar 600.000 državljanov je lani vsaj enkrat potrebovalo pomoč humanitarnih organizacij. Foto: BoBo Foto:
Kar 600.000 državljanov je lani vsaj enkrat potrebovalo pomoč humanitarnih organizacij. Foto: BoBo Foto:
Julijana Bizjak Mlakar iz Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva poziva vse zagovornike družbe solidarnosti na novembrske demonstracije. Foto: BoBo


»Demonstrirali bomo zaradi vseh ukrepov v zadnjih letih, ki pomenijo napad na socialno državo
,« je poudarila Andreja Poje. Sindikatom se bo na demonstracijah pridružila Koalicija solidarnih – med drugimi Gibanje za ohranitev za izboljšanje javnega zdravstva, Iniciativa za demokratični socializem, Nacionalni forum humanitarnih organizacij – samo zadnjega sestavlja kar 92 humanitarnih organizacij.
600.000 Slovencev zaprosilo za pomoč vsaj enkrat
Predstavnica foruma, Tereza Novak, je dejala, da se je od leta 2010, odkar vodijo podatke, za kar 18 odstotkov povečalo število uporabnikov humanitarnih organizacij. Lani so tako našteli kar 1,4 milijona vseh uporabnikov pomoči humanitarnih organizacij. Ker je med njimi več takšnih, ki so hkrati izkoristili več pomoči, so na podlagi ocene 50 organizacij, med njimi so tudi Rdeči križ, Karitas in druge, prišli do podatkov, da je 600 tisoč ljudi vsaj enkrat v letu potrebovalo pomoč humanitarnih organizacij, kar je 30 odstotkov prebivalstva, je opozorila Tereza Novak.

Več stisk naenkrat
Poleg povečanega števila uporabnikov humanitarne organizacije opažajo vse večje stiske, slabo finančno stanje gre z roko v roki z boleznimi, je dodala Tereza Novak. Opažajo tudi vse večji delež zaposlenih, ki se obračajo na humanitarne organizacije, ker z minimalno plačo ne morejo preživeti. Pri prebivalstvu, ki živi na robu ali pod robom preživetja se povečuje tudi nasilje, je opozorila Tereza Novak.

Je čas za lastno monetarno politiko?
Julijana Bizjak Mlakar iz Gibanja za ohranitev in izboljšanje javnega zdravstva je dejala, da Koalicija solidarnih združuje milijon ljudi, ki si želijo drugačno, solidarno družbo. "Čas je za poštene in pogumne ljudi, morda tudi za lastno monetarno politiko," je dejala Bizjak Mlakar, ki zaznava "namen v posege v minimalne plače, pokojnine in socialne transferje pri ministrih Stepišniku, Čuferju in Virantu".
Oblast mora delovati v javnem interesu, ne pa služiti kapitalu in Bruslju. Treba je vrniti denar Slovencev iz davčnih oaz, tajkunom pa odvzeti protipravno pridobljena sredstva, je pozvala in ugotovila, da so se prihodki najbolj premožnih – med katere Julijana Bizjak Mlakar šteje tudi zdravnike koncesionarje in popolne zasebnike, stomatologe in oftamologe – okrepil, kar je po njenem nesprejemljivo.
"Že zdajšnja višina minimalne plače predstavlja absolutni minimum življenjskih stroškov v Sloveniji, pod katerega ni mogoče iti. Predlagani poseg bi prizadel prav najrevnejše - tistih 400.000 ljudi, ki v Sloveniji že zdaj živijo pod pragom tveganja revščine. Tem ljudem ni mogoče ničesar več vzeti. Če že hočejo v GZS-ju zmanjšati stroške dela, naj varčujejo pri najvišjih plačah in pri individualnih pogodbah," opozarja Luka Mesec iz Iniciative za demokratični socializem.
Slovenija dobila tekmo
Ugotavlja, da je Slovenija tekmo za konkurenčnost že dobila, saj strokovnjaki pravijo, da letos Slovenija lahko pričakuje od 8- do 9-odstotni presežek zunanjetrgovinske bilance. "Investitorjev, ki bi radi, da delamo za kitajske plače, in ki nočejo plačevati davka na dobiček, ne potrebujemo," opozarja.