Stavka je nepravična do tistih, ki so v zadnjih letih izgubljali službe v gospodarstvu. Tudi javni sektor mora deliti usodo razmer v gospodarstvu, je prepričan Radovan Žerjav.

Minister za gospodarstvo in tehnološki razvoj je v MMC-jevi spletni klepetalnici med drugim dejal, da razume ljudi, ki bodo stavkali, "glede na to, da se jemljejo pravice in znižujejo plače". A je kljub temu prepričan, da morajo tudi oni deliti usodo z zaposlenimi v gospodarstvu.

Pomaga naj socialna država
Na vprašanje, kako in od česa naj živijo tisti, ki bodo izgubili delo in s tem dohodek, je minister dejal, da mora v takšnih primerih svojo vlogo odigrati socialna država in "pomagati pri prehodnem obdobju iskanja nove zaposlitve". Odgovornost vlade na tem področju pa Žerjav opredeljuje z ukrepi za spodbujanje gospodarske rasti in s tem novih delovnih mest. Dodal je, da izpolnjuje svojo predvolilno obljubo, da se bo boril za vsako delovno mesto, in dejal, da "to počne iz dneva v dan, seveda pa tega ne počne pred kamerami".

V zvezi z očitkom, da slovenska podjetja selijo proizvodnjo v tujino, Žerjav odgovarja, da država tega v kontekstu svobodne gospodarske pobude ne more preprečiti in dodaja, da so "časi planskega gospodarstva mimo".

Kritično do menedžmenta in lastnikov, a ne vseh
V zvezi z višino plač se je strinjal, da so v Sloveniji v primerjavi z Evropo prenizke, a je dejal, da so pač "odraz produktivnosti in učinkovitosti slovenskega gospodarstva", ki v mnogih primerih še ni na evropski ravni, ker se ni pravočasno prilagodilo in prestrukturiralo. Žerjav se strinja, da je kritičnost do ravnanja menedžmenta in lastnikov podjetij mnogokrat lahko upravičena, "ne moremo in ne smemo pa zadev pavšalizirati".

Žerjav še meni, da se novih investitorjev ne privablja le s poceni delovno silo, poudarja tudi pomen konkurenčnega poslovnega okolja, kar je zanj "ključna in prioritetna naloga". Prepričan je, da tuji kapital prihaja v tista poslovna okolja, v katerih se lahko oplemeniti na dolgi rok in takšno okolje naj bi postala tudi Slovenija.

Nekaj bo pač treba prodati?
Na vprašanje, zakaj so nastale spremembe v stališčih do ravnanja z državnim premoženjem (kot je znano, je SLS v preteklosti nasprotoval prodaji državnih podjetij za vsako ceno), je Žerjav dejal, da še vedno meni, da je treba z državnim premoženjem ravnati odgovorno, a da se hkrati zaveda dejstva, da slovenskega lastniškega kapitala preprosto ni. Zato je prepričan, da je "treba pogledati čez mejo" in se pri vsakem posameznem primeru odločiti, ali je prodaja smiselna ali ne. Glede NLB-ja je dejal, da druge izbire kot dokapitalizacije strateškega partnerja ne vidi.

Na področju obdavčitev Žerjav izpostavlja pavšalno obdavčenje malih in srednjih podjetij, ki naj bi na vrsto prišla v drugi fazi vladnih ukrepov. Med obdavčenji, ki bodo "zadela" posameznike, pa je izpostavil predloge obdavčitve luksuznih dobrin in spremembo davčne lestvice po logiki "tisti, ki imajo več, prispevajo več, tisti, ki imajo manj, manj".

Bananarepublika? Ne, če bomo varčni.
Slovenija nikoli ne bo "bananarepublika", če bomo trošili toliko, kot ustvarimo, razen če se bo nerazumno trošenje nadaljevalo. Zato je treba "potegniti ročno zavoro pri odhodkih iz državnega proračuna". "Odgovorna politika tako kot odgovorni starši mora v resnih situacijah sprejeti odgovorne odločitve, ki velikokrat niso enostavne in se jih ne sprejema z navdušenjem, se pa na dolgi rok pokažejo za prave," je prepričan Žerjav.