Naše prebivalstvo je tretje najstarejše v Evropi. Foto: Pixabay
Naše prebivalstvo je tretje najstarejše v Evropi. Foto: Pixabay

Po treh mesecih pogajanj je pripravljen predlog, ki ga delodajalci, sindikati in ministrstvo obravnavajo na izredni seji ekonomsko-socialnega sveta.

Pogajalcem ministrstva za delo socialnih partnerjev ni uspelo prepričati, da bi se upokojitvena starost, če zavarovanec nima dopolnjenih 40 let pokojninske dobe, zvišala na 67 let, poroča Urška Valjavec. Državni sekretar Tilen Božič je spomladi stališče, zakaj zvišanje, zagovarjal takole: "Eden izmed ciljev je dolgoročna vzdržnost pokojninskega sistema, glavni cilj je tiste, ki imajo krajšo pokojninsko dobo spodbuditi, da bi delali nekoliko dlje."

Dvojni status ni dobil podpore

Soglasje ni bilo doseženo na področju dvojnega statusa ‒ ministrstvu, ki predlaga, da bi upokojenec prva tri leta po upokojitvi, če bi še delal, lahko prejemal 40 odstotkov pokojnine, nato pa 20 odstotkov ‒ nasprotujejo obrtniki. Podjetnik Bogdan Oblak: "Smatramo, da bi bilo to premalo stimulativno za tiste, ki se nameravajo upokojiti."

O vsebini predlaganih pokojninskih sprememb bo govor v današnjem Studiu ob 17-ih na Prvem. Vabljeni k poslušanju.

Vztrajajo pri prejemanju 100-odstotne pokojnine, namesto plačevanja celotnih prispevkov, predlagajo plačevanje primernih prispevkov. Glede odmernega odstotka pa: dogovor je dosežen ‒ ta bo za 40 let pokojninske dobe znašal 63,5 odstotka ‒ za ženske takoj, za moške po šestletnem prehodnem obdobju.

To je del predlogov, ki bi začeli veljati s 1. 1. 2020. Toda bodimo na jasnem ‒ opisane spremembe nikakor ne predstavljajo pokojninske reforme.

Prilagoditve tudi ta vlada prelaga na pozneje

Prilagoditve, ki bi prispevale k finančni vzdržnosti pokojninskega sistema na daljši rok, tudi ta vlada torej prelaga na poznejše obdobje, pa v komentarju ugotavlja Zdenka Bakalar. Ne gre samo za zvišanje starostne meje na 67 let, ampak tudi spremembo usklajevanja pokojnin. Ker letos beležimo izjemno povečanje plač, lahko zato upokojenci januarja samo z redno uskladitvijo pričakujejo več kot od letošnjih dveh uskladitev ‒ redne in izredne.

Ekonomsko socialni svet se o pokojninah še usklajuje. Foto: BoBo
Ekonomsko socialni svet se o pokojninah še usklajuje. Foto: BoBo

Januarja so se pokojnine uskladile za 2,7 odstotka, šlo je za redno uskladitev, jeseni ‒ oktobra ali novembra ‒ bo še izredna uskladitev. Verjetno za odstotek in pol. Lani sta redna in izredna uskladitev skupaj prinesli 3,2 odstotka, letos pa 4,2 odstotka. Prihodnje leto januarja pa utegne samo redna uskladitev pomeniti dobre 4 odstotke, če upoštevamo Umarjevo napoved o gibanju plač in inflacije.

Sprememba formule bo na vrsti naslednja

Sprememba zdajšnje formule 60 odstotkov plače, 40 odstotkov inflacije bo na vrsti v naslednjem posegu v pokojninski sistem, pove ministrica za delo Ksenija Klampfer: "Samo usklajevanje pokojnin z inflacijo oziroma s plačami ‒ sprememba razmerja ‒ bo seveda predmet usklajevanja s socialnimi partnerji v prihodnjem letu."

Vsaj zamenjavo uteži na 40 plače/60 inflacija bo prej ali slej treba izpeljati, meni ministrica in kot razlog navaja demografijo: "Zavedati pa se moramo pritiskov na pokojninsko blagajno, namreč demografska slika v Sloveniji je zelo slaba, smo namreč tretja najstarejša država v Evropi."

Kljub takšni demografski sliki pa so pomembnejše posege (usklajevanje, podaljšanje najugodnejših let za odmero ali dvig starosti) preložili. In zato bodo tudi upokojenci zaradi načina usklajevanja občutili zvišanje plač.

Druga jutranja kronika