Nekoliko drugače je vrh ocenil Matjaž Han (SD), ki je dejal, da se bo stranka o podpori svežnju odločila šele po sestanku s finančnim ministrom.

Prodaja da, razprodaja ne
Prvak SD-ja Igor Lukšič je pred vrhom ponovil, da nasprotujejo razprodaji in temu, da bi nekdo prišel v Slovenijo in pokupil stvari, delavce vrgel na cesto, stroje pa prodal na Kitajsko. So pa za iskanje strateških partnerjev, ki bodo pripravljeni vlagati v Slovenijo, je dodal.
Na vprašanje o morebitnih trenjih v koaliciji ob morebitni prodaji podjetij pa je odgovoril, da so stranka stabilnosti. Vztrajali bodo pri svojem in si hkrati prizadevali, da bodo postopki tekli premišljeno in pregledno.
Vodja poslanske skupine PS-ja Jani Möderndorfer je o razhajanjih glede privatizacije povedal, da bo treba pojmovanje prodaje državnega premoženja samo dati "na skupni imenovalec". "V tej državi smo že ugotovili, da država iz določenih podjetij preprosto mora izstopiti," je dodal. Prav tako ne pričakuje, da bi se na seznamu za prodajo predvidenih premoženj pojavilo kakšno novo ime.
V DL-ju medtem vztrajajo, da je potrebno, da država izstopi iz lastništva slovenskih podjetij. Vodja poslanske skupine DL-ja Rihard Braniselj meni, da bi danes lahko uskladili različna stališča strank do tega vprašanja. Predlog za privatizacijo 15 podjetij je vlada sicer že poslala v državni zbor, za zdaj pa ni jasno, kdaj ga bodo poslanci in poslanke obravnavali.

Odmevajo napovedani ukrepi proti upokojencem
Po včerajšnjem prejetju bruseljskih poročil odmeva napoved finančnega ministra Uroša Čuferja, da bodo tudi upokojenci morali prispevati k delitvi bremen krize, saj so doslej "že vsi preostali segmenti prebivalstva prispevali k delitvi bremena te krize". To stališče je ponovil tudi danes. "Čas je, da se začnemo pogovarjati tudi o tem," je dejal pred današnjo sejo vlade.

Z napovedjo je že v sredo razburil koalicijskega partnerja DeSUS in sindikate. Na vprašanje, ali bo treba poseči tudi v druge prejemke, na primer družinske, danes Čufer ni odgovoril, glede priporočil Komisije pa je na splošno dejal, da so "očitno opazili, da smo reforme pospešili in da imamo dober vmesni rezultat".

Pličanič presenečen nad odzivi sodstva in tožilstva
Pred sejo vlade se je na priporočila Bruslja odzval tudi minister za pravosodje Senko Pličanič. Dve od devetih priporočil se namreč nanašata na pravosodje v Sloveniji. Po besedah Pličaniča obe pritrjujeta temu, kar on ves čas poudarja. Gre za povečanje produktivnosti sodišč, skrajšanje sodnih postopkov in odpravljanje sodnih zaostankov.

Pličanič je sicer še dejal, da so odzivi sodstva in tožilstva na njegova opozorila in napoved reform "zanimivi in presenetljivi". Lani so po njegovih besedah predlogom nasprotovali, prva dva meseca tega mandata vlade so konstruktivno sodelovali pri usklajevanju novele zakona o sodiščih in zakona o sodniški službi ter usklajevanju sporazuma med sodstvom in vlado, "zdaj pa so tik pred zdajci obrnili ploščo in vsemu nasprotujejo".

Kje bodo rezali, še ni znano
Tudi po mnenju ministra Gregorja Viranta bodo dodatni rezi v javno porabo nujni. Kje bodo varčevali, Virant ni povedal, dodal pa je, da bo treba rezati na številnih področjih. Sam je sicer bolj naklonjen iskanju rezerv pri odhodkih kot uvedbi kriznega davka. Tudi pri plačah javnih uslužbencev je stvar zaprta, je dejal, in izpostavil "železno disciplino" pri zmanjšanju števila javnih uslužbencev.
Pri načrtu zmanjšanja števila zaposlenih za en odstotek letno bodo po njegovih besedah morali vztrajati vsi resorji, kar pomeni 50 milijonov evrov prihranka na letni ravni.

Brez občin z manj kot 5.000 prebivalci?
Izpostavil je še ukrepe pri javnih naročilih. Pri tem je treba po Virantovem mnenju zlasti debirokratizirati sistem oddajanja naročil, kar pomeni, da bi se izbral najugodnejši ponudnik. Poleg tega je po njegovih besedah treba usposobiti ljudi, ki oddajajo javna naročila, in jih mogoče tudi nagraditi, če privarčujejo.
Med nujnimi ukrepi je tudi zmanjševanje števila občin, čeprav o tem konkretnega načrta še ni. Po njegovih ocenah bi v Sloveniji lahko shajali s približno 100 občinami. Meni, da bi morali določiti, da je absolutno merilo za občino najmanj 5.000 prebivalcev, druge pa bi preprosto ukinili oz. združili z večjimi. Naredili bodo tudi simulacijo, kaj bi tako merilo prineslo. Zastavljen je tudi rebalans proračuna, ki predvideva 1,5 milijarde evrov primanjkljaja.

Pojasnil je še, da ima vlada zastavljen rebalans proračuna, ki ga bo državni zbor sprejel predvidoma na julijski seji. Primanjkljaja je za 1,5 milijarde evrov, je povedal in dodal, da ne bodo smeli odstopiti niti za evro.

Javna uprava se zmanjšuje že od leta 2006
Iz vladnih gradiv je sicer razvidno, da se je število zaposlenih v javni upravi od 1. 1. 2006 do 1. 4. 2013 zmanjšalo za 2.634. Število zaposlenih se je povečalo v Slovenski vojski (za 121) in v upravi za izvrševanje kazenskih sankcij (za 56).

A po drugi strani se je število zaposlenih v javnem sektorju od decembra 2006 do decembra lani povečalo za 5.718, na 159.214 oz. za 3,7 odstotka. Največje povečanje v tem obdobju je bilo na področjih vzgoje in izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva.

Manj tudi v javnem sektorju
Z zakonom za uravnoteženje javnih financ pa se je začel odliv zaposlenih kazati tudi v javnem sektorju, kažejo podatki Ajpesa. V primerjavi z lanskim majem se je od marca letos število zaposlenih zmanjšalo za 4.051 oz. 2,5 odstotka.

V navedenem obdobju je mogoče opaziti zmanjševanje števila zaposlenih v vseh skupinah proračunskih uporabnikov: vzgoja in izobraževanje (za 1.000 zaposlenih), zdravstvo (za 539 zaposlenih), kultura (za 144 zaposlenih), raziskovalna dejavnost (za 103 zaposlene) in socialno varstvo (za 83 zaposlenih).