Sindikat prekarcev je pred volitvami v državni zbor vsem političnim strankam poslal vprašanja glede odpravljanja prekarnosti in hkrati predlagal konkretne rešitve, zdaj pričakujejo izpolnitev teh.

Pred prihajajočo 10. obletnico svetovnega dneva dostojnega dela, ki bo v nedeljo, 7. oktobra, so v Društvu gibanje za dostojno delo in socialno državo pripravili okroglo mizo na temo prekarstva oz. tlačanstva 21. stoletja. "Mi smo prekarstvo poimenovali novodobno suženjstvo," je za MMC pojasnil predsednik društva Marko Funkl in dodal, da je vzdušje z nastopom nove vlade optimistično. Sindikat prekarcev in gibanje sta pred volitvami politične stranke povprašala glede prekarnosti in ponudila konkretne rešitve.

"Glede na odgovore, ki smo jih dobili, nobena izmed strank ni bistveno drugačnega pogleda od našega, pomemben je konsenz koalicijskih strank, ki so se s temi odgovori jasno opredelile, da podpirajo naše predloge," je poudaril Funkl. Vlada je zdaj že lep čas ustoličena in čas izpolnjevanja obljub je tu.

Čakajoč na konkretne rezultate vlade
"Od nove vlade moramo zahtevati konkretne rezultate, ne smemo pristajati na kakršno koli pogovarjanje z ničle, sestavljanje novih projektnih skupin, strategij itd., ker je to vse že narejeno. Skupaj s sindikatom prekarcev smo vsem strankam pred volitvami poslali vprašalnik z zelo konkretnimi zadevami, recimo, ali bodo v šestih mesecih po nastopu vlade uvedli bolniški dopust za espeje (s. p.) po tretjem oziroma petem dnevu bolniške, na to vprašanje je večina strank trenutne koalicije odgovorila pritrdilno," je Funkl pojasnil, da od nove vlade pričakujejo, da bo takoj zavihala rokave. Vse stranke so prav tako pritrdilno odgovorile na vprašanje, ali bodo zagotovile denar za 40 dodatnih inšpektorjev na trgu dela, je dodal.

"Zastavljene so konkretne rešitve, ki zgolj čakajo na realizacijo, zato ustanavljanje novih projektnih skupin pomeni zgolj kupovanje časa, da se še dve leti ne bo nič naredilo," je opozoril na potencialno zavlačevanje vlade glede reševanja problematike prekariata v družbi.

Predlagane konkretne rešitve
Prva in druga zadeva sta po Funklovih besedah zgoraj omenjene bolniške odsotnosti in inšpektorji, tretja začetek debate o vpeljevanju minimalnih urnih postavk. "Če imamo minimalne plače, bi morale obstajati tudi minimalne urne postavke," je pripomnil. "Nehati je treba spodbujati prekarizacijo s sistemi javnega naročanja, ki spodbuja najnižjo ceno, ukiniti je treba spodbude za espeizacijo družbe, saj država še vedno daje denar za odpiranje espejev, predvsem pri izobraženih ženskah, prekarce je treba začeti vključevati v socialno državo, v smislu priznanja vseh delavskih pravic od bolniškega dopusta, malice do prevoza na delo in naprej," je še naštel.

"Na Sindikatu prekarcev smo se veliko ukvarjali z jezikovnimi poklici, kjer gre za to, da dobivajo naročila agencije, javni razpisi zahtevajo, da nekdo zagotovi vse prevode, tega pa en espe ne more, te agencije nato za referenco vzamejo prevajalce z večletnimi izkušnjami, pozneje pa prevajajo študentje, ki delajo po minimalnih postavkah, medtem ko je avtorska norma za prevajalsko stran okoli 14 ali 15 evrov, kar pomeni, da gre tu za okoli 50-odstotni damping," je opisal, kako si prevajalske agencije odrežejo levji kos pogače. Povsem identičen položaj kot pri agencijskih delavcih pod "gazdami" v Luki Koper. "To bi lahko elegantno rešili tako, da bi morala država na razpisu za prevajanje izvajalce, ki so zapisani v referencah agencij, plačati neposredno," je dejal. Agenciji bi tako ostal zgolj znesek za njeno posredovanje.

Funkl je poudaril tudi, da je treba ob raznovrstnih spodbudah podjetništva ljudi izobraziti tudi o "pasteh podjetništva". Popolnoma je treba ukiniti agencijsko delo, ker je, "če nekdo potrebuje sezonske, občasne ali projektne delavce, že na voljo pogodba o zaposlitvi za določen čas". Poiskati je treba tudi rešitve zaradi trenda digitalizacije dela. "Nekakšne platforme ne smejo biti izgovor, da je to prihodnost dela. To, da se nekaj odločijo na forumu v Davosu lastniki kapitala, ne pomeni, da je to družbeni konsenz, pač pa diktatura kapitala," je navedel. Spremeniti pa je treba po njegovih besedah tudi Zakon o delovnih razmerjih (ZDR), in sicer v smislu boljšega nadzora prikritih delovnih razmerij.

Zadružništvo kot odgovor za prihodnost?
Ob svetovnem dnevu dostojnega dela so s predstavitvijo dveh zadrug na omizju opozorili na pomen zadružništva. Predstavila se je zadruga prevajalcev, v katero se je združilo 14 prevajalskih espejev. "S skupnimi močmi poskušajo pridobivati naročila, iščejo posel in delajo po veliko poštenejših cenah, kot bi to bilo prek agencijskih posrednikov," je pojasnil Funkl. Druga zadruga pa je organizirana kot "socialno podjetje, ki je pospeševalnik za zaposlovanje družbeno marginaliziranih skupin".

Predstavili so tudi projekt z Zadružništvom proti prekarnosti, v okviru katerega bodo poskušali delavce v kreativnih poklicih združiti v novo zadrugo. "Menimo, da je zadružništvo lahko ena izmed poti do združevanja ljudi v 21. stoletju, ne pa jih individualizirati v espeje, ki so zunanji izvajalci brez pravic," je sklenil Funkl.

Gospodarska rast ni rešitev
Obdobje debelih krav in odlične gospodarske rasti problematike prekarnosti v družbi ne zmanjšuje. "Tako število espejev kot agencijskih delavcev se povečuje, na žalost se ne zvišujejo tudi urne postavke, je pa res, da število brezposelnih pada, če pogledamo statistične podatke, vidimo, da imamo manj brezposelnih, a več revnih zaposlenih kot pred letom 2008," je še pristavil.

Preplet liberalnega kapitalizma, požrešnosti delodajalcev in nedejavnosti države vodi v vedno večjo prekarizacijo družbe in korporativno državljanstvo. "Globalno korporativno upravljanje ima veliko tendenco, da prevzame vlogo držav, to vidimo na primer v trgovinskih sporazumih, postavljajo se nad zakonodajno vlogo države, tako se ta uničuje, vzpostavljati se začne korporativno državljanstvo," je nadaljeval in pojasnil, da za vzpostavitev korporativnega modela potrebujemo "individualizirano družbo posameznikov potrošnikov, ki se niso več sposobni kolektivno upreti oz. organizirati, ker so obsojeni na boj za preživetje iz meseca v mesec". Prav z zadružništvom bi ljudi lahko povezali in se uprli tem trendom, je sklenil misel.