Na dnevnem redu izredne seje državnega sveta sta predloga dveh odložilnih vetov. Foto: BoBo
Na dnevnem redu izredne seje državnega sveta sta predloga dveh odložilnih vetov. Foto: BoBo

Predlog odložilnega veta na novelo zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je vložila skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Bogomirjem Vnučcem. Predlagatelji so ocenili, da je zakon, ki ga je DZ sprejel v sredo, v neskladju z odločbo ustavnega sodišča, saj uvaja razlikovanje med javno veljavnimi programi in programi, ki so pridobili javno veljavnost.

Uvedba razlikovanja po navedbah predlagatelja odložilnega veta v praksi predstavlja temelj za razlikovanje oziroma omejitev višine sofinanciranja osnovnošolskega programa zasebnih šol, kar pa je v neposrednem nasprotju z odločbo ustavnega sodišča. Po predlogu ministrstva za izobraževanje bi država po novem namreč obvezni del javnega programa v zasebnih osnovnih šolah financirala 100-odstotno, razširjenega dela javnega programa pa ne bi več financirala.

Pikalo nad vetom ni presenečen

Na veto se je odzval minister, pristojen za šolstvo, Jernej Pikalo: "Nadaljnji postopki so zdaj povsem odvisni od državnega zbora. Jaz sem svoje delo opravil, ko je vlada zakon prinesla v državni zbor," je dejal po glasovanju, nad katerim, kot je dejal, ni presenečen. O tem, kakšne posledice za politični prostor ima lahko morebitna zavrnitev novele in ali bo to pod vprašaj postavilo njegov ministrski položaj, se po besedah Pikala o tem za zdaj še niso pogovarjali. "Do takega zakona je dolga pot, to je del normalnega postopka," je dodal. Zatrdil je tudi, da zavrnitve zakona ne bi čutil kot nezaupnico svojemu delu, ker je vlada predlog novele zakona potrdila soglasno. Če zakon ne bo sprejet oziroma bo zavrnjen, je možnosti po Pikalovih besedah več. "Ustavno sodišče ni izrecno reklo, v katero smer mora iti rešitev, pomembno je, da je v skladu z ustavo. Če bo treba, bomo pripravili tudi drug zakon," je napovedal.

Komisija veta ni podprla
Pristojna komisija državnega sveta, ki se je sestala pred izredno sejo, predloga, naj svetniki izglasujejo odložilni veto, sicer ni podprla. Vetu je bil naklonjen le en član komisije DS-ja za kulturo, znanost, šolstvo in šport, medtem ko jih je bilo šest proti.

Novelo zakona, ki naj bi uresničila ustavno odločbo o financiranju zasebnih osnovnih šol, je DZ na seji pretekli teden sprejel z 42 glasovi za in 36 proti. Podprli so jo LMŠ, SD, DeSUS in SAB, poslanca manjšin ter Levica, SMC je bil vzdržan. V SDS-u, NSi-ju in SNS-u so bili proti. Glede na to, da stranke napovedujejo vztrajanje pri svojih stališčih, pa je ponovno glasovanje za novelo lahko usodno, saj je za njen uspeh to pot potrebnih najmanj 46 glasov. Če pa bo zakon znova potrjen, se mu napoveduje nova bitka na ustavnem sodišču. Državni zbor bi lahko o noveli ponovno odločal že v četrtek na izredni seji.

SMC: Zakona ne bomo podprli
Odprto vprašanje pa ostaja, ali bo koalicija za novelo dobila potrebnih 46 glasov poslancev, saj koalicijski SMC vztraja pri nepodpori zakonu. Poslanec SMC-ja Gregor Perič je dejal, da si SMC o noveli ne bo premislil, saj takega zakona ne morejo podpreti. "Naše stališče je jasno od samega začetka, danes ga nismo spremenili in tudi v četrtek ga ne bomo," je dejal.

Prav tako novele ne bodo podprli v SDS-u in NSi-ju. Poslanka SDS-a Jelka Godec je dejala, da jo veseli, da so svetniki prepoznali neustavnost novele zakona. "Upam, da bodo poslanci ob vnovičnem glasovanju zmogli preseči svojo ideološko zagrenjenost in da bodo vsem otrokom omogočili tisto, kar jim po odločbi ustavnega sodišča tudi pripada." V NSi-ju pa so glede na opozorila pravnih služb pričakovali veto. "Žal so bili v času sprejemanja zakona tudi naši dobronamerni predlogi preslišani," so zapisali v stranki.

LMŠ in SD ne komentirata veta
Proti noveli zakona je že prvič glasoval tudi SNS. Njegov predsednik Zmago Jelinčič si ne namerava premisliti. Kot je dejal, je dal besedo staršem, ki so prišli k njemu. "Prav zanima me, koliko bo želela Levica iztržiti za glasove, vseeno pa sem prepričan, da jih bo vseeno premalo," je še dodal.

V DeSUS-u pa so ocenili, da je rezultat ponovnega odločanja o zakonu zelo negotov, zato ga tudi ni mogoče napovedati. LMŠ-ju in SD-ju veta državnega sveta ne komentirata, tudi v Levici in SAB-u se za zdaj še niso odzvali.

Veto tudi na zakon o nepremičninskem posredovanju
Državni svetniki so z 19 glasovi za in štirimi proti izglasovali odložilni veto na novelo zakona o nepremičninskem posredovanju. Ta omejuje plačila za nepremičninsko posredovanje pri najemu in dodatne stroške, ki jih nepremičninske agencije lahko zaračunavajo svojim strankam. Za vnovično potrditev novele v DZ bo zdaj potrebnih najmanj 46 glasov.

Novelo zakona, ki jo je v parlamentarni postopek vložila Levica, je DZ potrdil v petek, skupina državnih svetnikov s prvopodpisanim Mitjo Gorenščkom pa je predlog za odložilni veto vložila še isti dan. Prvi cilj novele, ki so ga navedli v Levici, to je ustvarjanje možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje, po Gorenščkovih besedah z vsebino zakona nima nobene povezave. "Cene nepremičnin, tako za najem kot za nakup, so visoke zaradi premajhne ponudbe nepremičnin in sočasno visokega povpraševanja. Država bi tako morala z drugimi ukrepi poskrbeti, da bi se ponudba nepremičnin na trgu povečala, s čimer bi olajšala tudi dostopnost do primernih stanovanj za državljane, saj bi se s tem cene znižale," je poudaril.

Tudi drugo načelo, zagotavljanje učinkovitega varstva potrošnikov, je po mnenju Gorenška nenavadno. Zakon se namreč po njegovih besedah nanaša "skoraj izključno na cenovno regulacijo storitev nepremičninskega posredovanja in v ničemer ne izboljšuje učinkovitosti varstva potrošnikov". Ocenil je, da je novela tako v nasprotju z zakonodajo EU-ja kot slovensko ustavo.

Koalicija sedaj potrebuje 46 glasov

19 glasov za veto, le štirje proti
Koordinator Levice Luka Mesec je očitke svetnika zavrnil in poudaril, da novela zakona predvsem ščiti najemnika pred plačilom storitve, ki je niso naročili. Ko pride do najema, provizijo plačata tako najemnik kot najemodajalec, zdaj jo bo plačal tisti, ki jo je naročil, in sicer najemodajalec, je poudaril. Dotaknil se je tudi očitka svetnikov o omejitvi višine plačila za posredovanje pri najemu na štiri odstotke pogodbene vrednosti oz. ne več kot eno mesečno najemnino in ne manj kot 150 evrov. Kot je spomnil Mesec, gre za širitev omejitev provizij, ki že veljajo za prodajo nepremičnin, tudi na njihovo oddajo, kar pa ne bo veljalo pri pogodbah med gospodarskimi subjekti.

Svetniki so odložilni veto na koncu potrdili z 19 glasovi za in štirimi proti. DZ bo o noveli, ki so ji ostro nasprotovali v Zbornici za poslovanje z nepremičninami pri GZS, predvidoma ponovno glasoval v četrtek, za njeno potrditev pa bo potrebnih vsaj 46 poslanskih glasov.

Levica: Argumenti GZS-ja na trhlih temeljih
Na glasovanje so se odzvali v Levici, kjer so zapisali, da je gospodarski zbornici prek svojih predstavnikov v DS-ju uspelo izglasovati veto na omejitve stroškov za nepremičninsko posredovanje. Argumenti GZS-ja so po mnenju Levice na trhlih temeljih, saj so bile regulacije nepremičninskega posredovanja vpeljane že pred novelo, prav tako zavračajo argument, da se bo z omejitvijo višine plačila za posredovanje pri najemu povečalo posredovanje na črno. "To je malo verjetno in tudi v argumentaciji GZS ne gre dlje od domneve. Glede na to, da se bo s tem znižal strošek nepremičninskega posredovanja, lahko pri lastnikih nepremičnin pričakujemo kvečjemu večje povpraševanje za nepremičninsko posredovanje." V Levici so zapisali, da so se z novelo zakona postavili na stran javnega interesa, "Zato tudi pričakujemo, da bo kljub izglasovanemu vetu v državnem svetu naš predlog dobil večinsko podporo na vnovični obravnavi na seji državnega zbora."

Novela o financiranju zasebnih osnovnih šol nazaj v DZ