Kot je za MMC pojasnil Andrej Kastelic, predstojnik Centra za zdravljenje odvisnosti od prepovedanih drog Psihiatrične klinike Ljubljana, so prednosti zdravljenja s substituti, med katere spada tudi metadon, da odvisnik ostane čist, ker ne potrebuje droge, se ne zateka h kriminalu, se ne okuži z najrazličnejšimi prenosljivimi boleznimi, poleg tega pa mu uživanje nadomestkov omogoča vsaj približno dostojno življenje.

Pri tem opozarja, da tovrstno zdravljenje ni primerno za vsakega in da ni nujno najboljše, je pa najboljša metoda zdravljenja odvisnosti za največ ljudi. Kot način zdravljenja odvisnosti od trdih drog ga priporoča tudi Svetovna zdravstvena organizacija.

Odločitev, da se bo posameznik udeležil zdravljenja s substituti, nikoli ni prva odločitev, pojasnjuje Kastelic. Ko odvisnik pride v Center za zdravljenje odvisnosti, vedno poskušajo tudi z drugimi metodami, da bi se odvisnik odvadil uživanja mamil. Če vidi, da nekdo nekega programa ne zmore, pa ga usmeri v program, za katerega meni, da ga bo zmožen spremljati in izvajati. Za največ pacientov pa ni realno, da se sami odpovedo uživanju mamil, zato potrebujejo nadomestke.

Odvisnik državo stane 15-krat več kot zdravljenje odvisnosti
Očitke, da metadonsko in podobno zdravljenje pomenita le novo odvisnost, Kastelic zavrača. Meni, da bi morali zdravljenje zaradi odvisnosti obravnavati podobno kot druge bolezni, na primer visok krvni tlak ali sladkorno bolezen. Vsi tovrstni bolniki namreč uživajo zdravila do konca svojega življenja in ob tem normalno funkcionirajo, če bi zdravljenje prenehali, pa bi umrli.

Zdravljenje z nadomestki spada pod obvezno zdravstveno zavarovanje in stane približno od 1.800 do 2.000 evrov na leto. Kastelic opozarja, da zaradi kriminala, različnih okužb in prenosljivih bolezni ter oživljanju ob morebitnem prevelikem odmerku odvisnik državo stane od 12-krat do 15-krat več. V Centru za zdravljenje odvisnosti je trenutno v obravnavi 5.000 do 6.000 ljudi, od tega jih je v nadomestno zdravljenje vključenih več kot 2.000. Prednost tega je tudi, tako trdi Kastelic, da so ljudje pod strokovnim nadzorom.

V komuno lahko vstopijo le "čisti"
Kot je pojasnil Aleksej Miščič iz Karitasovega zavoda Pelikan, ki skrbi za delovanje Don Pierinovih komun Skupnosti Srečanje, velikih razlik med tovrstnimi programi ni. Odvisnik od (največkrat trdih) mamil je, preden vstopi v komuno, vključen v priprave, ki trajajo od tri do šest tednov. V tem času se ugotovi, ali je posameznik primeren in sposoben za življenje v komuni.

V Sloveniji je šest Don Pierinovih komun, v katerih je od pet do osem ljudi. Člani komune se oskrbujejo sami, vodi pa jih glavni odgovorni, ki je na to mesto določen na podlagi ocen, časa, ki ga je preživel v komuni in svoje zrelosti. Enkrat na teden komuno obišče koordinator, ki razreši morebitne spore med člani ali kakršne koli druge nejasnosti. Sicer morajo člani komune graditi medsebojne odnose, veliko se pogovarjajo med seboj in razčiščujejo svoje dileme, je za MMC povedal Miščič.

Tudi nenapovedani testi vsebnosti mamil
Uporaba manil je v komuni prepovedana, morebitne zlorabe pa preverjajo z nenapovedanimi testiranji. Enkrat na teden lahko člani komune opravijo telefonski pogovor, vsakih 14 dni pa jih lahko obiščejo sorodniki ali prijatelji. Tudi sicer pa so starši močno vključeni v zdravljenje svojega otroka.

85 odstotkov stroškov za delovanje komun krije ministrstvo za zdravje, preostalo pa občine, Karitas in donatorji. V Zavodu Pelikan - Karitas metadonsko zdravljenje odločno zavračajo, saj menijo, da gre le za drug način ohranjanja odvisnosti.

Ana Mušič