Predsednik KPK-ja Boris Štefanec je ob začetku tedna boja proti korupciji opozoril, da je bil predlog novele zakona, ki ga je pripravila prejšnja vlada in za obravnavo katerega je v DZ-ju zmanjkalo časa, deležen opozoril tako vladne službe za zakonodajo kot zakonodajno-pravne službe DZ-ja. Foto: BoBo
Predsednik KPK-ja Boris Štefanec je ob začetku tedna boja proti korupciji opozoril, da je bil predlog novele zakona, ki ga je pripravila prejšnja vlada in za obravnavo katerega je v DZ-ju zmanjkalo časa, deležen opozoril tako vladne službe za zakonodajo kot zakonodajno-pravne službe DZ-ja. Foto: BoBo

Predsednik KPK-ja Boris Štefanec je ob začetku tedna boja proti korupciji opozoril, da je bil predlog novele zakona, ki ga je pripravila prejšnja vlada in za obravnavo katerega je v DZ-ju zmanjkalo časa, deležen opozoril tako vladne službe za zakonodajo kot zakonodajno-pravne službe DZ-ja.

Po mnenju Štefaneca enako kot predlog prejšnje vlade tudi zdajšnji predlog, ki je bil do konca novembra v javni obravnavi, pravil vodenja postopkov Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) ne ureja ustrezno, zato so jim v preteklosti zadeve že padale na sodišču. Zdaj so sicer po njegovih besedah to rešili tako, da velik del postopkov vodijo po postopkih, ki jih predpisuje zakon o upravnem postopku, a bi bilo treba natančen postopek zapisati tudi v sam zakon o integriteti in preprečevanju korupcije.

Najnovejši predlog novele po besedah Štefaneca KPK-ju tudi ne daje novih pristojnosti, ki bi jih potreboval, pač pa mu jih celo jemlje. Najbolj je razočaran, ker jim jemlje pristojnost obravnave korupcije v konkretnem primeru. "Stojimo namreč na stališču, da je korupcijsko dejanje dejanje posameznika," je dejal.

Predlog bi moral po mnenju Štefaneca tudi bolje urejati nekatera vprašanja v zvezi s prijavo premoženjskega stanja funkcionarjev, lobiranjem ter imenovanji predsednika KPK-ja in njegovih namestnikov. Štefanec se pri slednjem zavzema, da bi postopek v celoti prenesli na predsednika republike, ki bi se nato sam odločil, kako ga bo izpeljal.

Bi potrebovali nov zakon o KPK-ju?
Nasploh so v KPK-ju mnenja, da bi zaradi zapletenosti ureditve delovanja KPK-ja potrebovali povsem nov zakon, ne pa zgolj novele, s katero se lahko spreminja le tretjino členov veljavnega zakona.

Namestnik predsednika KPK-ja Uroš Novak je poudaril nujnost, da bi DZ in DS sprejela etična kodeksa poslancev in državnih svetnikov. Kot je dejal, etični kodeks v DS-ju ob pomoči KPK-ja že pišejo, medtem ko glede etičnega kodeksa poslancev še potekajo pogovori KPK-ja s poslanskimi skupinami.

Namestnik predsednika KPK-ja Igor Lamberger pa je spomnil, da mu prihodnje leto poteče mandat in je o tem že obvestil predsednika republike, da bo lahko ta pravočasno izpeljal postopke za imenovanje njegovega naslednika, je povedal.