Vaša ocena: 
Ocena 4,3 od 18 glasov
Ocenite to novico!
| "Tudi v tretjem tisočletju ostaja kri nenadomestljivo zdravilo, ki bolnikom omogoča ohranjanje zdravja, preprečevanje posledic in preprečevanje smrti. To omogočajo krvodajalci, saj si pri tovrstnem zdravljenju lahko pomagamo le ljudje med seboj. Krvodajalstvo je torej odsev človečnosti, ki temelji na načelih prostovoljnosti, brezplačnosti in anonimnosti. Krvodajalci z dajanjem krvi zagotavljajo in omogočajo nemoteno delovanje zdravstva." | ||
| Zavod RS za transfuzijsko medicino | ||
| ZDRAVLJENJE S KRVJO | ||
| Bolezni in krvavitve, ki ogrožajo zdravje ali življenje zaradi pomanjkanja krvi in njenih sestavin, lahko zdravimo s transfuzijami. Praviloma s transfuzijami nadomeščamo le sestavino krvi, ki bolniku primanjkuje. Zato iz krvi krvodajalcev pripravljamo krvne pripravke, ki vsebujejo posamezne sestavine krvi (krvne komponente) in plazme (zdravila iz krvi). Poleg običajnih odvzemov polne krvi opravljamo še odvzeme plazme (plazmafereze) in odvzeme posameznih celičnih komponent krvi (citafereze). Pripravke eritrocitov dajemo slabokrvnim bolnikom. S transfuzijami trombocitov ustavljamo krvavitve. Motnje strjevanja krvi zdravimo s plazmo in faktorji strjevanja krvi. S pripravki levkocitov in protiteles krepimo pomanjkljivo obrambno sposobnost. Za pomanjkanje beljakovin v krvi in vzdrževanje krvnega volumna dajemo albumin. Vir: Zavod RS za transfuzijsko medicino |
||
| SESTAVA IN NALOGE KRVI | ||
| Kri sestavljajo krvne celice (45 %) in krvna plazma (55 %). Krvne celice so treh vrst in vsaka opravlja posebne naloge. Rdeče krvne celice ali eritrociti oskrbujejo vse telesne celice s kisikom. Vsebujejo hemoglobin (rdeče krvno barvilo), ki veže pline, kot sta kisik, ogljikov dioksid, in druge koristne ali škodljive pline. Slabokrven je človek, ki ima znižano vsebnost hemoglobina oz. zmanjšano število eritrocitov. Najnižje vrednosti hemoglobina, ko lahko damo kri, so za moške 135 g/l in za ženske 125 g/l. Bele krvne celice ali levkociti imajo glavno vlogo pri obrambi organizma pred okužbami in ustvarjanju odpornosti s protitelesi. Pri vdoru tujka v organizem obkolijo tujek ali poškodovane in odmrle celice (vnetje) in jih odstranijo. Gnoj sestavljajo levkociti, razpadle celice in tujek. Krvne ploščice ali trombociti pa so zadolženi za strjevanje krvi skupaj s faktorji strjevanja, ki se nahajajo v plazmi. V rani, ki v začetku krvavi, se v nekaj minutah naredi strdek in tako prepreči nadaljnjo krvavitev. Pri motnjah strjevanja krvi opazimo podaljšano krvavitev. Plazma vsebuje številne snovi, ki so pomembne za normalno delovanje organizma. Vir: Zavod RS za transfuzijsko medicino |
||
Dokler ni težav, se o njej niti ne razmišlja. Zavest o njenem pomenu pa gotovo pride na dan, ko je na nitki zdravje. In potrebe po krvi, tekočini življenja, so največje prav poleti.
Na Zavodu RS za transfuzijsko medicino so za MMC pojasnili, da je v najtoplejšem letnem času tako zato, ker je odziv krvodajalcev na krvodajalske akcije zaradi dopustov manjši. Prav tako k pomanjkanju zalog krvi poleti prispeva dejstvo, da gre »tekočina življenja bolj v promet«. Število bolnikov, ki potrebujejo kri, je namreč večje – več je poškodovancev v prometnih nesrečah, večje so potrebe po presaditvah organov ipd. Še posebej sicer primanjkuje zalog krvi skupin A+ in 0+, ki sta v Sloveniji pri ljudeh najpogostejši. Kako pomembno je, da je zalog krvi dovolj, pa priča že dejstvo, da »tekočino življenja« v Sloveniji nekdo potrebuje vsakih pet minut.KAJ JE KRI? Kri je tekoče tkivo rdeče barve, ki kroži po telesu. Poganja jo srce po večjih in manjših arterijah do kapilar in nato po venskem sistemu nazaj v srce. Če bi spojili vse žile v telesu v eno, bi bila ta žila dolga približno 10.000 km. |
Krvi praktično ne zmanjka, so pa nihanja
Pa se lahko zgodi, da krvi določenih krvnih skupin povsem zmanjka? Na zavodu pravijo, da pravzaprav ne oz. da se to zgodi zelo redko, saj sproti reagirajo na zmanjševanje zalog. »Če pride do krajših obdobij pomanjkanja krvi določenih krvnih skupin, krvodajalce vabimo še na dodatne akcije oz. jih na odvzem vabimo posamično. Ob tem poteka tudi izmenjava komponent krvi znotraj transfuzijske službe. Zaloge krvi namreč niso odvisne samo od števila krvodajalcev in števila odvzemov krvi, temveč tudi od porabe ter potreb,« pojasnjujejo.
KORISTNE POVEZAVE 1. Redne krvodajalske akcije |
KDO JE LAHKO KRVODAJALEC?Krvodajalec je lahko po pojasnilih zavoda vsak zdrav moški in ženska med 18 in 65 leti, ki tehta najmanj 50 kilogramov. Ženske lahko dajo kri vsake 4 mesece, moški vsake 3 mesece. Odstopanja od navedenih pogojev lahko izjemoma odobri zdravnik. |
KDO NIKOLI NE SME BITI KRVODAJALEC? |
Slovenija, ko gre za preskrbo s krvjo, samozadostna
Ob tem se zastavlja vprašanje, kakšni krvodajalci smo Slovenci. Kot je razvidno iz zatrdil zavoda, se s petodstotnim deležem krvodajalcev med prebivalstvom naša država uvršča v evropsko povprečje. Kar je še pomembnejše, je po besedah naših sogovornikov to, da smo na področju preskrbe s krvjo samozadostni. »To nas uvršča ne samo med dobro organizirane, temveč tudi med nesebične, altruistične narode. Naši pozivi so uspešni in izkoristili bi priložnost, da se iskreno zahvalimo vsem krvodajalcem, ki se odzivajo na vabila in pozive za darovanje krvi.«
KDAJ SE KRVODAJALCU ODSVETUJE ODVZEM KRVI? Če se na dan odvzema ne počuti dobro ali ima povišano telesno temperaturo; |
Vsaka odvzeta kri skrbno testirana
Vsaka odvzeta enota krvi je v Sloveniji testirana, pri čemer so uporabljene najsodobnejše metode, ki so licencirane po najstrožjih mednarodnih kriterijih in so popolnoma avtomatizirane, še poudarjajo na zavodu in dodajajo, da to zagotavlja »največjo varnost v danem trenutku«. Darovana kri standardom ne ustreza, če vsebuje povzročitelje bolezni aidsa (virus HIV), virusne zlatenice tipa B in C ter sifilisa. Če zavod odkrije, da je kri neustrezna oz. okužena, jo po posebnih predpisih in postopkih zavrže – uniči.
Tako je statisticno znano, da imajo pacienti po srcni operaciji, ki so prejeli kri drugega krvodajalca v povprecju vec kot 40% moznost za postoperativne komplikacije, kot pacienti, ki krvi niso prejeli. Zato se vec ljudi v tujini odloca dati svojo kri pred operacijo in jo shraniti, seveda ce je ta operacija planirana.
#13 - točno :)
Zato, ker socializma ni vec.
stojan
Bravo, naredimo prostovoljno dejavnost, ki je odraz humanosti in solidarnosti Slovencev, v komercialno dejavnost, za katero dobis placilo. Na sreco zaenkrat tega ni treba. V omenjenih drzavah so po tem bili prisiljeni poseci zaradi te ekstremno kapitalisticne miselnosti. A ce recimo starejsi osebi pomagas po stopnicah ali cez cesto, potem od nje tudi zahtevas placilo?
Resnicno bolno je, da pri takih stvareh kot je krvodajalstvo najbolj razmisljate, kaksno korist boste imeli od tega, pa naj bo to placilo, prosti dnevi, sendvic itd.
tle ne gre za nic nediskriminatornega, pac je varnost tle mal bolj pomembna. Tudi tisti ki je kdaj jemal droge pa je zdej bol cist kot vsi ne more dati krvi. Tko je in tako je tudi prav.
kje je pa tle fora?