Ministrstvo za finance, ki ga vodi France Križanič, po mnenju Računskega sodišča ni pripravilo ustreznih popravljalnih ukrepov v zvezi s Sodovim upravljanjem državnega premoženja. Foto: BoBo
Ministrstvo za finance, ki ga vodi France Križanič, po mnenju Računskega sodišča ni pripravilo ustreznih popravljalnih ukrepov v zvezi s Sodovim upravljanjem državnega premoženja. Foto: BoBo

Kaj moti Računsko sodišče? Vlada in ministrstvo za finance sta se leta 2006 odločila delež v Splošni plovbi z namenom izvajanja poslov na račun države prenesti na Slovensko odškodninsko družbo. Sod je nato po ugotovitvah Računskega sodišča skupaj s Kadom Splošno plovbo nemškemu ladjarju Petru Döhlerju prodal v neskladju z zakonom o javnih financah, na nepregleden in neučinkovit način. Razliko med knjigovodsko vrednostjo naložbe in doseženo prodajno ceno si je Sod prisvojil kot svoj dobiček v višini 29,7 milijona evrov, čeprav bi moral ta sredstva zabeležiti kot zmanjšanje svojih terjatev do države. Pripadala bi mu zgolj provizija za posredovanje pri prodaji. Računsko sodišče je zato od ministrstva za finance zahtevalo, da pripravi dopolnitev zakona o Slovenskem odškodninskem skladu, v katerem bi bila jasno opredeljena razmerja med državo in Sodom. A Računsko sodišče je ta ukrep označilo kot delno zadovoljiv, saj je premoženje, ki je bilo preneseno na Sod, ostalo v njegovi lasti. Poleg tega je Računsko sodišče od ministrstva zahtevalo tudi izdajo začasnega navodila o načinu računovodskega evidentiranja poslov, premoženja in obveznosti za račun države za lani, kar pomeni, da bi morali na Sodu in pri drugih tovrstnih pravnih subjektih, ki izvajajo posle na račun države, te izkazovati zunaj svojih bilanc. Ker je ministrstvo za finance zgolj poslalo navodila pristojnim ministrstvom, naj pripravijo nove predpise, če ni ustreznih podlag, ki opredeljujejo posle na tuj račun, pri čemer naj bi šlo vsaj za sedem zakonov, je Računsko sodišče ukrep označilo za nezadovoljiv, saj je ministrstvo za finance zgolj preložilo breme urejanja teh vprašanj na druga ministrstva.

Ministrstvo za finance
Na ministrstvu zatrjujejo, da so po pozivu Računskega sodišča nemudoma začeli urejati pravne podlage za ureditev agentskih poslov, a ocenjujejo, da je čas, ki jim ga je dalo na razpolago Računsko sodišče, prekratek. Foto: MMC RTV SLO
Bo po Erjavcu na enak način odšel Križanič?

Na vprašanje, ali bo, če ga bo premier k temu pozval, odstopil, je minister za finance France Križanič odgovoril: "Ne bom odstopil, pričakujem, da bo premier, ko bo prebral poročilo o aktivnostih, ki smo jih izvajali - mi smo Računsko sodišče jemali zelo resno -, s tem zadovoljen." Ministrstvo bo namreč premierju predalo poročilo o "debelem svežnju popravljalnih ukrepov" na podlagi revizijskega poročila Računskega sodišča.

Prav tako Križanič ni mnenja, da je to eleganten način, da se ga premier Pahor znebi. Na vprašanje, ali je ozadje politično motivirano, pa je odgovoril, da zadeve ne komentira. O spoštovanju norm, ki jih je premier postavil pri Karlu Erjavcu, je Križanič dejal, da je po njegovem mnenju odločba Računskega sodišča nenavadna, presenetljiva in presega okvire, s katerimi bi Računsko sodišče strokovno lahko pomagalo državi pri odpravljanju nepravilnosti.

S tem se je minister za finance odzval na poziv Računskega sodišča premierju Borutu Pahorju, naj Križaniča razreši.

"Računsko sodišče primer prodaje Splošne plovbe izkoristilo za postavitev zahteve za preureditev agentskih poslov"
Na ministrstvu za finance pravijo, da je Računsko sodišče izkoristilo primer tega posla za postavitev zahteve za celovito preureditev agentskih poslov, torej tistih, ki jih v imenu države opravljajo druge pravne osebe. Na ministrstvu so se tega lotili, a za celovito ureditev tega področja so potrebne številne spremembe zakonov, je za Radio Slovenija poročala Erika Štular. Prav tako na ministrstvu zatrjujejo, da nadzorno vlogo Računskega sodišča spoštujejo in da so storili vse, da bodo v najkrajšem mogočem času izpolnili zahtevo revizorijev. Ob tem poudarjajo, da Računsko sodišče ne more prevzeti vloge zakonodajalca, zato ne vidijo potrebe po razrešitvi ministra.

"Negospodarna prodaja Splošne plovbe bi se lahko zgodila tudi, če bi že veljale spremembe predpisov"
Na ministrstvu za finance poudarjajo, da se je prodaja Splošne plovbe zgodila v času prejšnje vlade in da bi se primer negospodarnosti, nepreglednosti in nezakonitosti lahko zgodil tudi, če bi že veljala sprememba predpisov, ki jih je Računsko sodišče zahtevalo v revizijskem poročilu.

Da bi ugodilo zahtevam Računskega sodišča, je ministrstvo za finance pripravilo noveli zakonov o Slovenskem odškodninskem skladu ter plačilu odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, ki ju je vlada že sprejela in sta v parlamentarni obravnavi. Po Križaničevih besedah naj bi bila zakona kmalu sprejeta.

Ministrstvo: Sprememb smo se lotili nemudoma, a v času, ki nam ga je dalo Računsko sodišče, ne moremo urediti vseh
Računsko sodišče je zahtevalo tudi pripravo začasnega računovodskega navodila, ki ga je ministrstvo za finance tudi pripravilo. A pri pripravi navodila je bilo ugotovljeno, da agentski posli niso ustrezno urejeni. Na ministrstvu za finance zato opozarjajo, da je treba najprej urediti pravne podlage za ureditev razmerja med Republiko Slovenijo in izvajalci poslov v njenem imenu in za njen račun, šele nato bo računovodsko evidentiranje lahko sledilo predpisom. Ministrstvom so zato že poslali navodila, naj pregledajo vse pravne podlage, na podlagi katerih se izvajajo posli v imenu in za račun Republike Slovenije. Če bodo ugotovljene kakršne koli nepravilnosti ali nejasnosti, naj do konca marca pripravijo potrebne spremembe zakonov.

Na ministrstvu zatrjujejo, da so po pozivu Računskega sodišča nemudoma začeli urejati pravne podlage za ureditev agentskih poslov, a ocenjujejo, da je čas, ki jim ga je dalo na razpolago Računsko sodišče, potreben za vsebinsko in časovno zahteven postopek spremembe zakonodaje, prekratek, da bi uredili vse odnose, ki so se razvijali desetletje.

Državna sekretarka na ministrstvu za finance Mateja Vraničar je povedala še, da so omenjeni posli računovodsko evidentirani, a ne tako, kot si je želelo Računsko sodišče. Minister je ob tem dejal, da se po računovodskih standardih ESA95, ki veljajo za obveščanje Evropske unije o nacionalnih računih, dolg, ki ga ustvarjajo paradržavne družbe pri posredovanju pri poslih, evidentira kot širši dolg države.

Kaj moti Računsko sodišče? Vlada in ministrstvo za finance sta se leta 2006 odločila delež v Splošni plovbi z namenom izvajanja poslov na račun države prenesti na Slovensko odškodninsko družbo. Sod je nato po ugotovitvah Računskega sodišča skupaj s Kadom Splošno plovbo nemškemu ladjarju Petru Döhlerju prodal v neskladju z zakonom o javnih financah, na nepregleden in neučinkovit način. Razliko med knjigovodsko vrednostjo naložbe in doseženo prodajno ceno si je Sod prisvojil kot svoj dobiček v višini 29,7 milijona evrov, čeprav bi moral ta sredstva zabeležiti kot zmanjšanje svojih terjatev do države. Pripadala bi mu zgolj provizija za posredovanje pri prodaji. Računsko sodišče je zato od ministrstva za finance zahtevalo, da pripravi dopolnitev zakona o Slovenskem odškodninskem skladu, v katerem bi bila jasno opredeljena razmerja med državo in Sodom. A Računsko sodišče je ta ukrep označilo kot delno zadovoljiv, saj je premoženje, ki je bilo preneseno na Sod, ostalo v njegovi lasti. Poleg tega je Računsko sodišče od ministrstva zahtevalo tudi izdajo začasnega navodila o načinu računovodskega evidentiranja poslov, premoženja in obveznosti za račun države za lani, kar pomeni, da bi morali na Sodu in pri drugih tovrstnih pravnih subjektih, ki izvajajo posle na račun države, te izkazovati zunaj svojih bilanc. Ker je ministrstvo za finance zgolj poslalo navodila pristojnim ministrstvom, naj pripravijo nove predpise, če ni ustreznih podlag, ki opredeljujejo posle na tuj račun, pri čemer naj bi šlo vsaj za sedem zakonov, je Računsko sodišče ukrep označilo za nezadovoljiv, saj je ministrstvo za finance zgolj preložilo breme urejanja teh vprašanj na druga ministrstva.

Bo po Erjavcu na enak način odšel Križanič?