Nekdanji veleposlanik Bojan Grobovšek opozarja na nedorečena pravila, zaradi katerih se veleposlanikom in veleposlanicam
Nekdanji veleposlanik Bojan Grobovšek opozarja na nedorečena pravila, zaradi katerih se veleposlanikom in veleposlanicam "včasih zdi najbolje, da ne storiš nič". Foto: BoBo
Stanislav Vidovič
Vidovič pravi, da ne tolerirajo finančnih kršitev. Foto: BoBo
Veronika Stabej
Primer Veronike Stabej je odprl vprašanja, kako se sploh posluje na veleposlaništvih. Foto: BoBo
Kakšne bodo posledice napak veleposlanikov?
Poročilo še bolj razgalilo slovensko zunanjo politiko

"Navodila o finančnem poslovanju so jasna in glede tega nimamo nobene tolerance. Prav tako so jasna tudi ostala pravila o delovanju veleposlaništev. Težava nastopi, ko veleposlaniki niso dovolj natančno seznanjeni s pravilniki in temu so potem namenjeni pregledi diplomatskega nadzornika, da opozarjajo na kršenje teh pravil," je povedal Vidovič.

"Kot generalni sekretar na ministrstva za zunanje zadeve (MZZ) seveda priznam, da je teh pravil izjemno veliko, vendar so ravno ti nadzori, ki smo jih izvedli, dobra podlaga za to, da bomo v prihodnosti pristopili k racionalizaciji teh pravilnikov in k jasnejšim navodilom, kako poslovati na posameznih segmentih," je napovedal.

Kot je povedal, je MZZ od leta 2009 opravil nadzore na 49 diplomatsko-konzularnih predstavništvih, od tega je bilo kakih deset izrednih nadzorov, ostali so bili redni. Izredni nadzor po njegovih besedah odredijo, ko zaznajo, da so se pojavile napake. Rednih nadzorov pa je v povprečju od pet do sedem na leto.

Opomini ne igrajo nobene vloge pri nadaljevanju kariere
Ministrstvo pa mora tudi pri hujših kršitvah spoštovati zakon o delovnih razmerjih in predviden postopek. "Prva faza v tem postopku je opomin. Ta opomin pred odpovedjo delovnega razmerja smo izrekli v primeru veleposlanice Veronike Stabej," je pojasnil generalni sekretar. Če odkrijejo nepravilnosti, jih poskušajo odpraviti, je dodal.
Glede imenovanj novih veleposlanikov pa je poudaril, da jih izbira kadrovska komisija, v njej ni nobenega politika, pogoji za zasedbo mest pa so zelo natančno določeni v zakonu o zunanjih zadevah. Opomini pred odpovedjo delovnega razmerja pri tem ne igrajo nobene vloge, je razložil.

"Postopek gre tako, da kadrovska komisija torej ugotovi, kdo izpolnjuje pogoje in posreduje to v odločanje ministru. Ta se nato posvetuje z vlado in predsednikom republike, vlada potem opravi imenovanje, zatem je treba dobiti soglasje države prejemnice, nato pa predsednik izda ukaz o imenovanju," je proces imenovanja veleposlanika ponazoril Vidovič.

Vidovič je hkrati napovedal, da bo ministrstvo nadaljevalo "z izjemno transparentnostjo poslovanja". "Objava poročil o diplomatskih nadzorih nam bo nedvomno pri tem pomagala, ker želimo vzpostaviti zelo jasna pravila, ki ne bodo dovoljevala odstopanja ali izjem," je prepričan.

Odkrili več nepravilnosti
Nadzor MZZ-ja je sicer razkril manjše in večje nepravilnosti na diplomatsko-konzularnih predstavništvih. Skoraj 1.200 strani dolge dokumentacije o nadzoru nekdanji diplomat Grobovšek ni prebral, a nadzor pozdravlja, "če se bo iz tega, kar se zdaj dogaja, izcimilo to, da se na ministrstvu vzpostavi sistem pozitivnih in negativnih sankcij".

"Če so bile kršitve narejene, je seveda treba ukrepati. Zato so pač sankcije. Najslabše pa bi bilo, če ostane vse tako napol dorečeno. Kaj imamo potem vsi skupaj od tega, če se nič ne spremeni in te zadeve potekajo naprej," je dejal Grobovšek.

"Nedorečena pravila"
Grobovšek sicer meni, da na MZZ-ju ni "ravnotežja, da bi se povedalo, kako so mnogi zelo dobro delali". Delo veleposlanikov večinoma ni lahko, je dejal. Večina ima izredno omejena sredstva, pogosto morajo zaradi selitev veleposlaništev oziroma rezidenc stvari postavljati na novo.

Pri tem pa se soočajo s številnimi pravili, "ki so včasih tudi tako nedorečena, da ne veš točno, ali delaš prav ali ne. Včasih se zdi najbolje, da ne storiš nič."

Nadzor so junija 2013, preden je zapustil veleposlaniško mesto v Švici, opravili tudi pri njem, je dejal, ugotovili pa niso nobenih kršitev. Sprašuje pa se, kako so teh kršitve sploh lahko nastale, saj morajo veleposlaništva na MZZ pošiljati mesečna finančna poročila.

Objava zaradi arbitraže?
Omenjeno dokumentacijo so po Grobovškovem mnenju morda ravno v tem trenutku objavili tudi zaradi aktualne afere okoli arbitraže. Sam sicer ne ve, kdo ima pri tem interes. "Zdaj se govori o nekih kršitvah in se sprašujem, zakaj zdaj se, vedno pa ne." Ob tem se je vprašal tudi, zakaj se nekatera imena omenjajo, druga pa ne. Morda je včasih zadaj kakšna politična zgodba. "In to je tisto, kar je malce moteče," je dejal Grobovšek.

Potrebna razprava o merilih
Če se bo razprava o tem nadzoru nadaljevala, bo treba po Grobovškovem mnenju odpreti tudi razpravo o merilih na ministrstvu nasploh. Izpostavil je vprašanje, kdo vse je bil sprejet na ministrstvo in kakšne so kategorije diplomatov.

Nadure in slab avtomobil Geržini kopičila kilometre
Veleposlanik Aleksander Geržina, izpostavljen v izsledkih nadzora, ki ga je izvedel MZZ in kandidat za veleposlanika v Zagrebu, se je odzval na navedbe, da si je kot veleposlanik v Avstriji v letih 2012 in 2013 izplačal za 4.500 evrov kilometrine za poslovna potovanja z lastnim vozilom, čeprav je bil na voljo službeni avto.

Pojasnil je, da je med njegovim službovanjem na Dunaju med letoma 2009 in 2013 moral na številne dogodke sam, tudi zunaj delovnega časa. Po njegovih besedah se je službeni avto kvaril tako rekoč mesečno in ga preprosto ni želel voziti sam - ob prihodu njegovega naslednika, leta 2013, so avtomobil tudi zamenjali.

Poleg tega je imel njegov voznik preveliko število nadur še iz časov predhodnika na veleposlaniškem mestu, teh pa mu zaradi varčevalnih ukrepov niso mogli več izplačevati. Ker je moral voznik po navodilih MZZ-ja namesto izplačila izrabiti proste ure, se je moral Geržina po lastnih navedbah v štirih letih po Avstriji večkrat prevažati sam, saj druge možnosti preprosto ni bilo.

"Veliko kilometrine, rekel bi večine, si v teh štirih letih sploh nisem izplačal. Večkrat se je voznik tudi odpovedal naduram in me zaradi izjemno korektnega odnosa, kljub nasprotnim navodilom, prevažal sam zaradi moje utrujenosti in obilja dela, ki je v sosedskih odnosih Slovenije izjemno obsežna, kar lahko potrdijo sedanji in nekdanji veleposlaniki," je še zapisal Geržina.

Poročilo MZZ-ja sicer v delu pritrjuje Geržini, saj je imel voznik do julija 2012 res za več kot 650 neplačanih nadur, čeprav mu je veleposlaništvo redno vsak mesec izplačevalo 20 odobrenih nadur. O navedbah veleposlanika, da se je službeno vozilo pogosto kvarilo, v poročilu o nadzoru ni besed. Piše le, da je imelo konec junija 2012 opravljenih 126.680 kilometrov, sicer pa je bilo letnik 2007 in garažirano v poslovni stavbi, kjer ima prostore veleposlaništvo.

Kakšne bodo posledice napak veleposlanikov?
Poročilo še bolj razgalilo slovensko zunanjo politiko