Izpostavili so, da je na svetu vsako sekundo izključno za krzno ubita več kot ena žival, kar pomeni, da jih je v ta namen na letni ravni pobitih okoli 40 milijonov. Približno 30 milijonov živali gojijo na farmah, 10 milijonov jih še vedno polovijo v naravi.

V Sloveniji sta za rejniško dejavnost registrirani dve farmi činčil, je za MMC povedala predstavnica iniciative Urška Breznik (vabljeni k ogledu pogovora v pripetem videu), ki je Slovenijo pozvala k posnemanju Avstrije. Ta je med predsedovanjem EU-ju rejo prepovedala.

Slovenska zakonodaja neskladna z evropskimi smernicami
Slovenski zakon o zaščiti živali krznarstvo ureja v 5. in 26. členu. Prvi v svoji drugi točki med rejne živali uvršča kopitarje, parkljarje, perutnino, kunce, kožuharje in druge živali, ki jih vzrejajo ali redijo za proizvodnjo hrane, volne, kož, krzna ali za druge gospodarske namene. 26. člen, ki jasneje določa pogoje usmrtitev živali, pa mednje uvršča tudi rejo za proizvodnjo kož ali krzna.

V Angliji, na Nizozemskem in v Švici je v zadnjih 15 letih prodaja krzna padla za 90 odstotkov. Na osnovi javne morale so farme za krzno povsem prepovedane v Angliji, na Škotskem, v Avstriji in na Hrvaškem. Švica je primer države, ki je s sistemom omejitev in pogojevanja reje dejansko dosegla ukinitev krznarskih farm. Trgi in farme se, tako kot marsikatera industrija, zato selijo v Azijo.