Novi predlog nepremičninskega zakona naj bi bil še neugodnejši za kmete. Foto: Bobo
Novi predlog nepremičninskega zakona naj bi bil še neugodnejši za kmete. Foto: Bobo
Nova Gorica, bloki
V Združenju lastnikov nepremičnin se sprašujejo, ali je kdo na ministrstvu za finance izračunal, kakšna je še vzdržna obremenitev lastništva nepremičnin. Foto: BoBo
Po mnenju lastnikov nepremičnin je predlagana višja obdavčitev nerezidenčnih stanovanj popolnoma napačna, saj ni razloga za višjo obdavčitev teh nepremičnin. Foto: BoBo
Kaj bo prinesel nepremičninski davek in česa ne bi smel?
Usklajevanje davka na nepremičnine

Predstavniki kmetov so se danes znova pogajali s finančnim ministrstvom, saj se v zakon vrača celo obdavčitev neplodnih zemljišč in varovanih gozdov.

"V bistvu smo zdaj na slabšem. Res, da je 0,01-odstotna stopnja obdavčitve majhna obdavčitev, ker so tudi ta zemljišča nizko ovrednotena, a na ministrstvu poudarjajo, da se to vrača v zakon, ker ne želijo nobenih izjem," je pojasnil Roman Žveglič.

Poudaril je, da se na današnjem sestanku niso ničesar dogovorili, saj tudi državna sekretarka Mateja Vraničar ni imela mandata za pogajanja. Nadaljnji pogovori niso predvideni. Predstavniki kmetov bodo do četrtka, ko bo predlog zakona predvidoma obravnavala vlada, skušali doseči še kakšen kompromis.

"Potem pa sledijo sestanki organov in odločitve, kako naprej," je dodal Žveglič in tako spomnil na že dane obljube o vseslovenskem kmečkem protestu.

Za kmetijska zemljišča je sicer predvidena davčna stopnja v višini 0,15 odstotka, za gozdna zemljišča pa 0,07 odstotka. Kmetje pa s predlagano obdavčitvijo niso zadovoljni, predvsem ne z načinom vrednotenja kmetijskih zemljišč in gozdov.

Predlagana omejitev višine davka za leto 2014 - da bi davek za kmetijska zemljišča znašal največ 25 evrov na hektar, za gozdna pa največ 10 evrov na hektar - bi sicer nesorazmerja omilila, še vedno pa kmetje menijo, da bi bila obdavčitev previsoka.

Predlog zakona je neprimeren
Združenje lastnikov nepremičnin ne nasprotuje uvedbi davka na nepremičnine, saj bi bil modernejši kot nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča. Toda v predlagani obliki je povsem neprimeren.

Lastniki nepremičnin med drugim opozarjajo, da se ne upošteva, da gre za sistemski predpis, da so davčne stopnje previsoke, da je razpon možnosti občin za zvišanje ali znižanje preširok in da bo obdavčitev nerezidenčnih stanovanj neučinkovita.

V registru nepremičnin pri geodetski upravi je bilo v ponedeljek, ko so bile objavljene indeksirane vrednosti nepremičnin, opravljenih več kot dva milijona poizvedb - povprečno jih je sicer na dan okoli 200.000. Ker pa se pri javnem vpogledu uporabnikom ni treba prijavljati, podatkov o tem, koliko je bilo različnih uporabnikov, na Gursu nimajo.

Predsednik združenja Urh Bahovec opozarja, da ni prav, da bi morali lastniki nepremičnin prispevati k polnjenju proračunske luknje. Po njegovem mnenju bi moral biti zakon kot sistemski predpis čim bolj splošen in zajeti vse lastnike ali uporabnike nepremičnin, imeti čim manj izjem in določati nižje stopnje, kot je zdaj predlagano.

Če želi država pokrivati proračunsko luknjo, naj za omejeno obdobje uvede "krizne", višje stopnje, predlagajo v združenju, kjer še opozarjajo, da so predlagane stopnje previsoke in brez notranjega sorazmerja. Kot primer navajajo, da je predlagana obdavčitev poslovnih nepremičnin petkrat višja od stanovanjskih.

"Ali je kdo na ministrstvu za finance izračunal, kakšna je še vzdržna obremenitev lastništva nepremičnin? Zakon namreč mora težiti k temu, da se bremena lahko financirajo iz tekočih donosov nepremičnine. Zakon ne sme lastnika siliti k temu, da nepremičnino proda," je menil glavni tajnik združenja Aleksander Pavšlar.

Zakon bo morda presojalo tudi ustavno sodišče
Pavšlar opozarja tudi, da ni mogoče izpodbijati modela vrednotenja: "Če bo v zakonu ostala rešitev, ki bo omejevala pravico do pravnega sredstva, gre za ustavno sporno rešitev, ki bo potrebovala presojo skladnosti z ustavo."

Poleg tega so podatki v registru nepremičnin v veliko primerih napačni, dodajajo in kot primer navajajo evidentiranje zemljišč za gradnjo stavb. Za ta zemljišča bi npr. blejska občina plačala 2,2 milijona evrov davka, ljubljanska občina pa manj kot 600 evrov.

"Že ta razkorak daje vedeti, da je s podatki v registru nepremičnin nekaj močno narobe," pravi Pavšlar, ki tudi meni, da bodo, če bodo uvedli davek na teh osnovah, šli zavestno v neenako obravnavo.

Predlagane vrednosti so višje od dejanskih
Podpredsednik združenja Edo Pirkmajer pa je opozoril, da se za davčno osnovo namesto tržne vrednosti nepremičnin postavlja posplošena tržna vrednost, ki pa lahko v posameznih primerih dopušča bistveno višje vrednosti, kot so dejansko. "Ta sistem ne omogoča objektivnega ugotavljanja davčne osnove," je menil Pirkmajer.

Po njegovem mnenju je predlagana višja obdavčitev nerezidenčnih stanovanj popolnoma napačna, saj da ni razloga za višjo obdavčitev teh nepremičnin, poleg tega ni mogoče nesporno ugotoviti, kaj je to nerezidenčna nepremičnina.

"Ali se želi doseči, da bo v prazno stanovanje prišel najemnik? Zakaj pa ne pride? Na trgu je dovolj najemnih stanovanj, ki se ne oddajajo. Torej najemniki ne morejo plačati tržne najemnine. Po predlogu zakona pa je nerezidenčno tisto stanovanje, ki ni oddano za tržno najemnino," je še opozoril Pirkmajer in dodal, da se bodo pojavila izigravanja.

Socialne primere je treba obravnavati individualno
V združenju tudi menijo, da bo davek povzročil velik šok. Zavzemajo se za to, da se socialni primeri individualno pogledajo, ne da se npr. zniža obdavčitev za upokojence, ker niso vsi upokojenci socialni primeri, po drugi strani pa ni nujno, da če nisi upokojenec, nisi socialni problem. Opozarjajo tudi na spremenjene pogoje poslovanja za podjetja, ki lahko nekatere potisnejo na rob rentabilnosti.

Kaj bo prinesel nepremičninski davek in česa ne bi smel?
Usklajevanje davka na nepremičnine