V oddaji smo objavili pogovor z enim izmed domnevnih eksekutorjev. Ali in v čem je bilo delovanje SDV-ja drugačno od delovanja drugih tajnih služb? Razpravljali smo tudi o tem, kako naj slovenska družba preseže to nerešeno vprašanje iz preteklosti (foto: MMC RTV SLO). Foto:
V oddaji smo objavili pogovor z enim izmed domnevnih eksekutorjev. Ali in v čem je bilo delovanje SDV-ja drugačno od delovanja drugih tajnih služb? Razpravljali smo tudi o tem, kako naj slovenska družba preseže to nerešeno vprašanje iz preteklosti (foto: MMC RTV SLO). Foto:
Sestra Stjepana Crnogorca je dejala, da ta ni nikoli govoril o politiki. Foto: MMC RTV SLO
Nikica Martinović je bil ubit v Pliberku, za umor pa je Leljak obtožil Milana Doriča, živečega v Nemčiji. Foto: MMC RTV SLO
Arhivi morajo ostati odprti, poudarja Omerza. Zaprtje je pot k barbarstvu, je dejal. Foto: MMC RTV SLO


V oddaji je bil objavljen tudi pogovor z enim izmed domnevnih eksekutorjev. Ali in v čem je bilo delovanje SDV-ja drugačno od delovanja drugih tajnih služb? Razpravljalo se je tudi o tem, kako naj slovenska družba preseže to nerešeno vprašanje iz preteklosti.

Objavljen je bil še ekskluzivni pogovor z južnoafriško pisateljico, veliko nasprotnico apartheida, ki so ji leta 1982 tajni agenti ubili mamo. Južna Afrika je našla model za preseganje preteklosti. Ali je mogoče kaj takšnega doseči tudi v Sloveniji?

Crnogorac "prepeljan v Slovenijo"
Sestra hrvaškega emigranta Stjepana Crnogorca Bernardina Crnogorac je za Tarčo dejala, da so Stjepana iskali 40 let, a niso našli nobene sledi. Politike sicer ni nikoli omenjal, je dejala sestra.

Roman Leljak je dejal, da ni dvoma, da je bil Crnogorac z ugrabitvijo prepeljan v Slovenijo. Zadevo je po njegovih besedah vodil Boris Mužič, ki je dobil odobritev od nadrejenega Silva Gorenca. Kučan je bil gotovo seznanjen s to zadevo, je dejal Leljak. "Vrh politike je vedel, res pa je, da Milan Kučan takrat še ni bil v samem vrhu politike," je dejal zgodovinar Igor Omerza.

Leljak je poleg tega za umor drugega hrvaškega emigranta Nikice Martinovića v Pliberku obtožil Milana Doriča Hanzija. Ta je za Televizijo Slovenija zanikal vpletenost v umor Martinovića. V tistem času je bil bolan in še hoditi ni mogel, je dejal.

Težave z arhivi
Postavlja se vprašanje, kako odprti so arhivi v Sloveniji. Leljak in Omerza sta namreč potožila, da imata z dostopom težave. Andreja Valič Zver, predsednica arhivske komisije, je medtem dejala, da niso dostopa zavrnili še nikomur.

Pregon: da ali ne?
"Govorimo o umorih, o eksekucijah. Če smo normalna država, mora biti to vedno pregonljivo," je o pravnih posledicah odkritij tovrstnih dejanj dejal Leljak.

Kot je dejal Omerza, ga bolj kot pravne posledice zanima to, da se čim več vsebine v arhivih da v javnost, še posebej danes, ko se zopet govori o obujanju socializma, kot je dejal. Tajne politične policije ima tudi desnica, pa je opozoril zgodovinar Jože Pirjevec.

Kako iz začaranega kroga?
Pirjevec je dejal, da sprave ne bo, dokler se bodo takšni dogodki izkoriščali v politične namene. Leljak pa zagovarja stališče, da naj storilci priznajo svoja dejanja. Le tedaj si bosta lahko storilec in žrtev segla v roko.

Če bi Mužič povedal, kje je pokopan njen brat, bi mu Bernardina Crnogorec takoj segla v roko, je dejala. Dodala je, da bi rada najprej izvedela resnico o njenem bratu, nato pa se bo videlo, kakšno srečanje je mogoče.

K sodelovanju v oddaji sta bila vabljena tudi Janez Zemljarič in Silvo Gorenc, ki pa sta udeležbo zavrnila z naslednjo pisno utemeljitvijo: "Podpisana sva bila povabljena na današnjo oddajo Tarča, žal brez navedbe imen drugih udeležencev in brez jasnega opisa, kaj je namen oddaje. Izbira teme oddaje je očitno posledica politično-medijske kampanje. Cilj te kampanje je obrniti pozornost javnosti z mnogih javnosti znanih dogodkov, ki so se dogajali v nekem povsem drugem zgodovinskem kontekstu, v drugi državi, v drugačni pravni ureditvi in pod drugo vladajočo ideologijo. Nama tisti, ki so sprožili kampanjo, brez vsakega obzira očitajo, da sva počela zločinske stvari, pri čemer se sklicujejo na dokumente, ki sami po sebi ničesar ne dokazujejo, vendar njihova nejasnost in selektivna izbira omogočata poljubne špekulacije, vse do sklepov, ki so zgolj plod politične zlobe in fantazije. Po najinem trdnem prepričanju o tem, ali sva v življenju storila kako kaznivo dejanje, ne morajo presojati mediji, pa če so njihovi motivi še tako profesionalni. Zato sva se odločila, da te zadeve razčiščujeva izključno pred pristojnimi pravosodnimi organi."


Tarča, 16. januar 2014
Tarča, 16. januar 2014