Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.9 od 63 glasov Ocenite to novico!
Lenart Zajc, Mreža za demokracijo: Posamezniki iz Mreže razmišljamo o politični stranki, a smo negotovi glede načina. Foto: BoBo
Luka Mesec, Delavsko-punkerska univerza: Nova stranka bi morala delati v interesu delavstva. Foto: osebni arhiv Luka Mesec
       Glede na to, da ta parlament praktično nima mandata ljudstva – se mora vzdržati akcij, kot so slabe banke, holdingi, in vse ostale, ki neposredno posegajo v premoženje vseh nas. Tu dejansko gre za premoženje vseh. Vsak, ki bo upravljal s premoženjem, bo moral pridobiti zaupanje ljudi.       
 Lenart Zajc, Mreža za neposredno demokracijo
       Ljudje so zato nezadovoljni z obstoječimi političnimi strankami in si želijo stranko, ki bi delala v njihovem interesu, torej interesu vseh, ki delajo za svoje preživetje.       
 Luka Mesec, DPU

Dodaj v

Ljudje bi volili stranko, ki bi delala zanje, in ne za kapital

Potekajo dogovori o ustanavljanju strank, način še ni jasen
4. februar 2013 ob 12:57
Ljubljana - MMC RTV SLO

Konec delitev Slovencev na leve in desne, usmerjenost v prihodnost, vključno z željo po stranki, ki bi delala v interesu ljudi, in ne kapitala – sta Lenart Zajc in Luka Mesec za MMC komentirala javnomnenjsko anketo Dela, ki je pokazala, da bi kar 60 odstotkov državljanov volilo novo stranko.

»Podatek, da bi kar 60 odstotkov ljudi volilo stranko brez bremen iz preteklosti, je zelo spodbuden podatek, saj pomeni, da je prišel konec delitvi Slovencev na levico in desnico, kot so nam vsiljevali,« se je odzval eden od članov Mreže za demokracijo in pisatelj Lenart Zajc. »To pomeni, da se hočemo Slovenci usmeriti v prihodnost, v prihodnost, ki bo enaka za vse in ne bo temeljila na pretekli ali polpretekli zgodovini, ampak da smo odrasli toliko, da delamo ta korak naprej,« ocenjuje v pogovoru za MMC.

Potekajo dogovori o ustanavljanju strank
Priznal je, da se protestniško gibanje, ki se je začelo decembra, že politično artikulira. »Potekajo dogovori, ali bi bilo bolje ustanoviti neko enotno politično stranko ali pa s povezavo različnih posameznikov, ki bi morda kandidirali kot neodvisni poslanci, in manjših strank narediti enotno fronto oziroma enotno koalicijo. Na tem se še dela, prav tako se dela na enotnem programu, ki bi spravil vse interese na nek skupni imenovalec,« pravi Zajc.

Hkrati pa želi Mreža za neposredno demokracijo – tako kot Odbor za pravično in solidarno Slovenijo - ostati nepolitična platforma, ki pa bo nudila pomoč pri prizadevanju za doseganje neposredne demokracije vsem, ki jih to zanima.

Posamezniki razmišljajo o vstopu v politično areno
Na vprašanje, komu potem ponujajo to platformo, pa Zajc odgovarja, da posamezniki znotraj Mreže za neposredno demokracijo razmišljajo o tem, da bi vstopili v politično areno, a so še neodločeni, na kakšen način. "Absolutno je treba ohraniti nepolitično platformo zaradi tega, da se njeno ime ne bi začelo politično zlorabljati za eno ali drugo stranko. Nujno je, da vsi, ki bodo hoteli sodelovati pri tem, spoštujejo pravila igre neposredne demokracije."

Najdlje s Pirati
V Mreži se po besedah Zajca pogovarjajo z gibanjem Sinteza, od zunajparlamentarnih strank pa potekajo pogovori s Piratsko stranko Slovenije, Gibanjem TRS, Žnidaršičevo Demokratično stranko dela. Najdlje so prišli s Piratsko stranko, saj je v Piratski internacionali neposredna demokracija že del njihovega programa sama po sebi. "Izključujemo samo tiste, ki so zafurali to državo, in ultradesničarje, ki širijo nacionalizem ali nestrpnost," ponazarja odprtost Mreže Zajc.

Zajc za predčasne volitve jeseni
Zajc ocenjuje, da bi bile predčasne volitve jeseni v redu. "Bilo bi zelo narobe, da bi čez noč razpustili parlament; treba je narediti prehodno vlado z zelo omejenimi pooblastili," pravi Zajc in dodaja: "Glede na to, da ta parlament praktično nima mandata ljudstva – se morajo vzdržati akcij, kot so slabe banke, holdingi, in vseh ostalih, ki neposredno posegajo v premoženje vseh nas." Izpostavlja, da Slovenija ni prišla do svojega državnega premoženja na način kot Nemčija – z Marshallovim planom - ampak se je gradila z udarniškimi akcijami ter samoprispevki naših očetov in starih staršev. "Tu dejansko gre za premoženje vseh. Vsak, ki bo upravljal s premoženjem, bo moral pridobiti zaupanje ljudi," napoveduje Zajc.

Prehod v stranko je nujen
Luka Mesec,
koordinator Delavsko-pankereske univerze (DPU), ki se aktivno udeležuje protestov, pa - nasprotno – pravi, da se razprave o ustanovitvi političnih strank še niso odprle. "Zaenkrat protestniško gibanje vztraja pri kratkoročnih zadevah, kot je odstop vlade, zamrznitev škodljivih politik – predvsem slabe banke, državnega holdinga, preklic varčevalnih ukrepov. O srednjeročnih politikah se šele odpira debata."

Razprava bolj o neposredni demokraciji kot o stranki
Dodaja, da je za zdaj celotno gibanje poteka bolj v smeri razpravljanja o neposredni demokraciji, ker ne zaupa več predstavnikom. Če se bo politična sila rodila iz protestniškega gibanja, bo šla v smer nadomeščanja predstavniške demokracije z nekimi bolj participativnimi oblikami, napoveduje Mesec, ki letos koordinira DPU, projekt Mirovnega inštituta, ki je nastal leta 1998 in se v nasprotju z uradnimi univerzami, ki so razdrobile družbene vede, osredotoča na politično ekonomijo kot celostno družbeno vedo.

Po njegovih besedah je nujno, da se protestniško gibanje prelevi v politično stranko, sicer "lahko dosežemo odstop te vlade, naslednja vlada – če jo bodo sestavljale obstoječe politične sile – bo peljala tako rekoč isto politiko naprej."

Onemogočiti beg kapitala v davčne oaze
Meni, da bi morala nova stranka delati v interesu delavstva, vseh tistih, ki morajo za preživetje prodajati svojo delovno silo. Potrebna bi bila striktna obdavčitev kapitala, onemogočanje bega v davčne oaze in s tem krepitev proračuna na prihodkovni strani. S tem bi država pridobila kapital, potreben za izhod iz krize prek spodbujanja potrošnje in ustvarjanja novih delovnih mest. Delovna mesta bi lahko ustvarili s ponovno, javno vodeno industrializacijo države. Podarja, da to ne pomeni, da bi nazaj pripeljali tekoče trakove in umazano industrijo, ampak bi bilo treba delati na okoljsko vzdržni industrializaciji, ki bi bila javno in delavsko upravljana.

Evropski prisilni jopič
Te politike so izvedljive, a problem je dejstvo, da imajo trenutno evropske vlade precej zvezane roke zaradi "prisilnega jopiča" evropskih integracij – maastricthske pogodbe, pakta za stabilnost. Zato bi se morali najprej na evropski ravni povezati s podobno usmerjenimi političnimi silami, hkrati pa bi v Sloveniji lahko delali na participativni demokraciji v politiki in ekonomiji in seveda na progresivni gospodarski politiki v okviru trenutnih zmožnosti.

Ljudje želijo stranko, ki bo delala zanje
"Sedanje politične stranke so podrejene interesom kapitala, vse delajo v smeri zvišanja davkov, krčenja socialne države in varčevanja – čeprav je celo raziskava IMF pokazala, da tovrstno 'varčevanje' nima pozitivnih učinkov – ampak krči BDP in s tem poglablja krizo. Ljudje procese čutijo vsak dan na svoji koži," Mesec komentira izsledke javnomenjske telefonske ankete na vzorcu 504 odraslih državljanov.

"Ljudje so zato nezadovoljni z obstoječimi političnimi strankami in si želijo stranko, ki bi delala v njihovem interesu, torej interesu vseh, ki delajo za svoje preživetje," sklene Mesec.

Saša Banjanac Lubej
Prijavi napako
Komentarji
Kazalo