"Celotna razprava o pokojninski reformi v resnici pomeni razpravo o družbi, o kulturi, o tem, kaj ljudje potrebujejo", opozarja Boot. Foto: BoBo

"Lahko spodbudite državljane, da prevzamejo odgovornost za svoje odločitve, lahko zahtevate od delodajalcev, da ne diskriminirajo starejših delavcev. Vendar je na koncu način razmišljanja tisti, ki ga je treba spremeniti.

Arnould W. A. Boot

Ekonomist Boot z Univerze v Amsterdamu je na Ekonomski fakulteti v Ljubljani oktobra gostoval s predavanjem o pokojninskem sistemu na Nizozemskem. Ta je sestavljen iz prvega, drugega in tretjega stebra in je po nekaterih ocenah med najuspešnejšimi na svetu. Vendar kljub temu vseskozi iščejo odgovore na izzive, ki jih prinaša starajoče se prebivalstvo.

Kako narediti delovno okolje prijetnejše?
In ena najpomembnejših stvari je po mnenju Boota zavedanje, da delavci na težkih delovnih mestih najverjetneje ne morejo delati dlje, to pa pomeni, da je treba hkrati z zviševanjem starostne meje za upokojitev ustrezno prilagajati delovna mesta starejšim. "Nekaterih del ni mogoče opravljati 40 let, zato je treba delavcem na takšnih delovnih mestih delo olajšati oziroma zagotoviti, da bodo lahko opravljali lažje delo in tako zmogli izpolniti upokojitvene pogoje."

Sicer pa opredelitev težkega dela ne bo nikoli zadovoljiva, ugotavlja. "Težka dela v prihodnosti bodo drugačna od težkih del danes," pravi. Delovno mesto posameznika je zato treba na njegovi poklicni poti prilagajati. Kako narediti delovno okolje prijetno, da se delavke in delavci v njem počutijo dobro, da delajo z veseljem in da jih ni treba siliti k ostajanju v zaposlitvi, po Bootovih besedah še niso uspeli ugotoviti v nobeni državi.

Vlada mora najti ustrezni način sporočanja
"V Sloveniji imate delovnopravno zakonodajo, ki v splošnem ureja problematiko. Zelo specifično pa je vprašanje, kako naj začne delovati trg delovne sile delavcev, starejših od 50 let. Pri teh letih namreč danes nihče ne menja službe," je dejal. Ko pa se spremeni sistem, v katerem morajo ljudje po novem delati, na primer, do 67. leta, mora takšen trg delovne sile delovati, pravi. "V takšnem sistemu ni mogoče pričakovati, da starejši od 50 let ne bi menjali službe," poudarja.

Zato je pred uvedbo pokojninske reforme zelo pomembno, da počasi spreminjamo mišljenje ljudi. Vlade bi morale bo njegovem mnenju jasno sporočiti, da želijo zagotoviti pravičen sistem in da bo ta omogočil osebne odločitve, s katerimi posameznik hkrati prevzame odgovornost za višino svoje pokojnine. "Če se upokojiš pozneje, dobiš več. Če se upokojiš prej, dobiš manj. To je pošten sistem," pravi. "Toda vlada mora to državljanom sporočiti na ustrezen način. Neprimerno je reči: 'Mi imamo prav, ker je tako vedno bilo.' Če pristopi na takšen način, ni prepričljiva," je še dodal.

"Lahko spodbudite državljane, da prevzamejo odgovornost za svoje odločitve, lahko zahtevate od delodajalcev, da ne diskriminirajo starejših delavcev. Vendar je na koncu način razmišljanja tisti, ki ga je treba spremeniti.

Arnould W. A. Boot