Slovenija

Poudarki

  • Veliko je prošenj za plačilo položnic
  • Jerebic: Ljudem je še gvedno težko prositi
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4,4 od 16 glasov Ocenite to novico!
Brezdomec
Jerebic pravi, da so ljudje tudi v psihičnih stiskah in strahu, kaj prinaša prihodnost. Foto: EPA
       Še vedno je ljudem težko prositi, če posebej tistim, ki so "še včeraj" sami poskrbeli za dostojno življenje, zdaj pa kar naenkrat nimajo možnosti, da bi normalno preživeli sebe in svojo družino.       
 Imre Jerebic
       Tudi mnogi, ki so zaposleni, s svojo plačo ne morejo preživljati sebe in družino.       
 Imre Jerebic
       Slovenci so ob vseh preizkušnjah pokazali veliko solidarnost, pa naj si bo v potresih, poplavah, neurjih in mednarodnih katastrofah. Tudi letos, v času gospodarske krize, so še bolj solidarni z vsemi, ki jih trenutna situacija še posebej prizadela.       
 Imre Jerebic
Pomoč
V programe Karitas je bilo v letu 2008 vključenih 171.487 oseb. Od tega jih je več kot 93.000 prejelo večjo pomoč v hrani, pomoč pri plačilu položnic, celodnevno oskrbo in daljšo vključenost v svetovalno pomoč. Foto: MMC RTV SLO
Streha
Karitas je s svojimi sredstvi pomagal tudi žrtvam lanskega neurja. Foto: MMC RTV SLO

Dodaj v

"Ljudje so vse bolj zadovoljni z malim"

Intervju z generalnim sekretarjem Karitasa Imrejem Jerebicem
27. november 2009 ob 15:56,
zadnji poseg: 27. november 2009 ob 18:13
Ljubljana - MMC RTV SLO

Izteka se teden Karitasa, organizacije, ki je ob krizi postala še bolj pomembna zaradi pomoči, ki jo nudi. Koliko prosilcev več imajo in kako pomagajo, nam je pojasnil Imre Jerebic.

Jerebic, Karitasov generalni tajnik, pravi, da se je število prosilcev za pomoč letos zvišalo za 30 odstotkov ter da so ljudje precej bolj začeli ceniti tudi pomoč v hrani. Kljub težjim razmeram pa Jerebic poudarja, da so ljudje še vedno pripravljeni pomagati tako z materialno pomočjo kot prostovoljstvom.


Gospodarska kriza je v polnem razmahu. Kako se to pozna na Karitasu?
Zaradi gospodarskih razmer in velike brezposelnosti se je v letošnjem letu na Karitas število prosilcev, ki so najbolj ogroženi, povečalo za 30 odstotkov. Še posebej je veliko prošenj za pomoč pri plačilu najnujnejših položnic. Ljudje so tudi v psihičnih stiskah in v strahu za prihodnost.

Kateri ljudje so najbolj potrebni pomoči - mlajši, starejši?
Čim starejši si in čim manjša je izobrazba, tem manj si zaposljiv in to se odraža tudi pri prosilcih. Tudi mnogi, ki so zaposleni, s svojo plačo ne morejo preživljati sebe in družino.
Seveda vse stiske v družinah še posebej prizadenejo otroke, ki hitro začutijo, da nimajo enakih možnosti kot njihovi vrstniki. Veliko stisk doživljajo tudi starejši, predvsem zaradi zdravstvenih težav in osamljenosti. Težko preživijo tisti, ki so sami z nizko pokojnino.

Je ljudem še vedno težko prositi za pomoč?
Še vedno je ljudem težko prositi, če posebej tistim, ki so "še včeraj" sami poskrbeli za dostojno življenje, sedaj pa kar naenkrat nimajo možnosti, da bi normalno preživeli sebe in svojo družino. Vendar pa se tudi to počasi spreminja. Zelo se je spremenil tudi odnos do pomoči v hrani, ki je postala veliko bolj cenjena kot v preteklosti. Ljudje so vse bolj tudi z malim zelo zadovoljni.

V kakšnih oblikah se vse pomaga tistim, ki se v stiski obrnejo na vas? Verjetno ne le z materialnimi dobrinami?
Ljudem v stiski poskušamo pristopati celovito in ne samo z materialno pomočjo. Pomoč je raznovrstna in jo skušamo prilagoditi potrebam in stiskam. Tako prosilca najprej sprejmemo, se seznanimo z njegovim problemom, mu ponudimo prvo pomoč in v nadaljevanju skupaj z njim poskušamo oblikovati vsaj minimalen individualen načrt za prihodnost in za rešitev njegovih problemov. Sodelavci Karitasa poskušajo čimbolj vključevati uporabnike in jim omogočiti, da na svoj problem pogledajo kot na priložnost za nov začetek. Materialna pomoč je v Karitasu prilagojena potrebam uporabnikov. Tako praviloma ne uporabljamo univerzalnih paketov ali pa jih ustrezno, kot v primeru hrane iz intervencijskih zalog ali pomoči vlade, dopolnjujemo z ustrezno pomočjo glede na naravo stiske in uporabnika. V programe Karitasa je bilo tako v letu 2008 vključenih 171.487 oseb. Od tega jih je več kot 93.000 prejelo večjo pomoč v hrani, pomoč pri plačilu položnic, celodnevno oskrbo in daljšo vključenost v svetovalno pomoč. V lanskih neurjih je pomoč prejelo 2.526 gospodinjstev. V različne pomoči in preventivne programe je bilo vključenih 23.000 otrok, od tega jih je 6.500 v lanskem letu prejelo pomoč s šolskimi potrebščinami. Župnijske Karitas so v svoje programe vključile 38.500 starejših, predvsem z obiski, srečanji, z neposredno pomočjo na domovih in strokovnim svetovanjem. Delo na splošno dobrodelnem področju se dopolnjuje s pomočjo 1.200 brezdomcem, migrantom, 1.500 odvisnikom v treh sprejemnih centrih in šestih komunah in prek 400 ženskam z otroki v šestih materinskih domovih ter varni hiši ...

Kako lahko ljudje pomagajo prek Karitasa? Z denarjem, obleko?
Ljudje lahko pomagajo z denarnimi sredstvi v naših dobrodelnih akcijah, ki so podrobno predstavljene na naši spletni strani. V maju zbiramo zvezke. Tudi oblačila so dobrodošla, če so seveda še primerna in oprana. Podjetja pa poleg sredstev rada darujejo tudi hrano ali pa rešijo kakšno večjo stisko kar v celoti.

So Slovenci v teh časih še solidarni? Koliko so pripravljeni pomagati?
Slovenci so ob vseh preizkušnjah pokazali veliko solidarnost, pa naj bo v potresih, poplavah, neurjih ali mednarodnih katastrofah. Tudi letos, v času gospodarske krize, so še bolj solidarni z vsemi, ki jih je trenutna situacija še posebej prizadela. Hvaležni smo za izjemen odziv v naših rednih akcijah kot tudi v letošnjih izrednih akcijah:" Pomagajmo preživeti" v aprilu in "Stopimo skupaj" pred tremi tedni. Zelo lep odziv pa je bil tudi na letošnjem rednem dobrodelnem koncertu Klic dobrote za družine v stiski. Do konca koncerta se je zbralo 238.000 evrov. Akcija se bo tako kot vsako leto nadaljevala do konca leta.

Kako je s prostovljnim delom? Ima Karitas veliko prostovoljcev? Jih je težko najti?
Mreža Karitas je sestavljena iz nacionalne Karitas, šestih škofijskih in prek 400 župnijskih Karitas, v katerih po zaselkih deluje več kot 6000 tedensko aktivnih prostovoljcev. Povprečen aktiven prostovoljec Karitasa je star 55 let in prostovoljno dela povprečno tri ure na teden. Temu se pridružujejo še številni občasni prostovoljci in dobrotniki. Število prostovoljcev Karitasa se iz leta v leto povečuje.

Karitas pomaga tudi tujini. Kje, kako in v kakšnem deležu?
V številkah je v letu 2008 skupna vrednost splošno dobrodelnih in socialnih programov pomoči Karitasa znašala slabih 8,5 milijona evrov. Največji del, nekaj več kot štiri milijone evrov, so prejele družine, posamezniki, otroci in starejši. Sledijo pomoč prizadetim v lanskih neurjih v višini 2,7 milijona in specifični socialni programi pomoči odvisnikom, ženskam v stiski in drugim obrobnim skupinam v višini 1,1 milijona. Za pomoč tujini pa je Karitas zbrala in razdelila 440.758 evrov. Pomoč tujini je usmerjena predvsem na BiH, Srbijo, Albanijo in osrednjo Afriko.

S. Z., Marjetka Nared
Prijavi napako
Komentarji
lo_pa_ta
# 28.11.2009 ob 09:35
ze ce bi cerkev placevala davke, in bi njihove davke razdelili med pomoci potrebnim, bi verjento nahrnaili vse lacne v sloveniji

ce bi namesto patrij in odprav v afganistan kupovali hrano za lacne, bi v sloveniji bili vsi siti...

itd itd
olfanož
# 28.11.2009 ob 00:29
Morda še en zanimiv podatek, ki je seveda preverljiv. In sicer, da Karitas od vseh dobrodelnih organizacij (RK, ipd.) porabi najmanj sredstev za svoje delovanje (oglasi, ipd.)

Oglasi so brezplačni.
simba
# 27.11.2009 ob 23:49
@fredperry:
Če bi bil ti na oblasti bi prejšnjo sredo imel šal okoli vratu, se pocukrano smejal rusom
in na koncu vpil: šampijoni, šampijoni!
fredperry
# 27.11.2009 ob 23:41
scaminoreal, ja, tudi država je kriova in požrešna, prav toliko, kot po tvojem nedolžni menedžerji.
Pa kaj ti se hecaš ali kaj, ker nisi niti najmanj smešen, si ti predstavljaš koliko menedžerjev je pobralo državni denar pa spravilo firmo v stečaj in za nagrado so pokasirali nova nepovratna sredstva in spet stečaj itd..Se zavedaš, d aimajo nekateri direktorji tudi 20-krat večjo plačo od delavca, ki dela za 500 €?
Banda, če bi jaz bil na oblasti bi vsak menedžer odgovarjal za negativno poslovanje, njegova plača bi pa bila lahko največ 5-krat večja od navadnega delavca in tako bi s ehitro začele osnovne plače dvigat , ko bi bil pohlep direktorjev sorazmeren s plačilom, doplačilom delavca.
skcaminoreal
# 27.11.2009 ob 23:35
Še bolj pa je žalostno, da ti, ki nimajo nič več za izgubiti, le mirno prenašajo vse, briga jih, kdo jim krade in zakaj je tako, briga jih zakaj imajo eni milijarde oni se pa še obleč ne morejo.

Voliš levico in jo tudi zagovarjaš - še danes, torej si tudi sam kriv.
Dokler bodo na oblast izvoljeni očitni lažnivci in izkoriščevalci, ne bo bolje, kvečjemu še slabše.
Ampak da bi ti in tebi podobni spregledali - to pa ni mogoče. Tudi če bo 90% lačnih, bo vedno kriv nekdo drug, ne pa tisti, ki je narod okradel. Malo se ozri okoli in ne se obnašat kot slepec in gluhec. Zapreži možganske celice.
simba
# 27.11.2009 ob 23:30
Ali mi lahko kdo potrdi ali pa popravi...
Slišau sem da naj bi UNICEF porabil gromozansko veliko denarja za svoje delovanj kot tako.
skcaminoreal
# 27.11.2009 ob 23:28
Niso krivi nobeni "menažerji". Kriva je požrešna država, ki zapravi vse in bi zapravila še enkrat toliko, če bi lahko izsesala iz davkoplačevalcev. Tudi dobro plačani "menažerji" so nastali po njihovi zaslugi. Financiranje levice je pač bilo treba plačati z uslugo, da si od hlebca, ki so ga pridelali zaposleni, odrežejo, kolikor hočejo in tegaq ne sme nobeden opazit, ker so to "naši" kramarji.
Se ne rima zastonj "levuhi - požeruhi", saj so takšno državo naredile prav njihove vlade.
Prva, Peterletova vlada, je bila skromna in poštena, vlada JJ pa je edina, ki po Peterletovi ni imela primanjkljaja.
fredperry
# 27.11.2009 ob 23:26
el cartel, mislim, da si prav ti največ napisal o socializmu in kapitalizmu.
beabica
# 27.11.2009 ob 23:01
Ja, ko bi ti požeruhi od menegerjev,ter ostalih prisklednikov kdaj upalo javnosti
zagotovit,da bodo z lahkoto skoz mesec prišli s 500 evrčki!
Tudi BAROVIČ si je hotel točke nabirat,pa je pozneje priznal,da za standard,ki ga živi,ta denar porabi v 10 dneh-pa ,da je varčeval kjer se je le dalo!
el CARTEL
# 27.11.2009 ob 22:51
in zopet mešate komunizem (socializem) v debato.. ne morem verjet. NAjedate že s to vašo obsedenostjo. Kaj pa je v kapitalizmu tolk dobrega? Velik dragih stvari, ki si jih ne moreš privoščiti. V socializmu so bila vsaj stanovanja pocen, vsaj en od pogojev dostojnega življenja. Aja pa ne podpiram ne socializma ne kapitalizma, da se razumemo..

zalostno je, da se je število prosilcev pri karitasu povečalo za 30 %. 30% več revnih. Še bolj pa je žalostno, da ti, ki nimajo nič več za izgubiti, le mirno prenašajo vse, briga jih, kdo jim krade in zakaj je tako, briga jih zakaj imajo eni milijarde oni se pa še obleč ne morejo. To ni dostojno življenje, dokler se ne zavemo, da smo vsi na isti potapljajoči ladiji, ne bo sprememb.
minnaema
# 27.11.2009 ob 22:50
"LJUDJE SO VSE BOLJ ZADOVOLJNI Z MALIM" prosim vas, NE INSINUIRAT ali pisati izmišljotine, saj to NI res, revni ljudje se hudičevo resno pritožujejo, le njihove besede ostajajo v latencah-žal.
Ako se pa esplicitiramo le na "kralje ulice" je pa z njimi tako, da so zadovoljni, ko nažicajo za kakšen liter vina in logično v omami jim je vse prav-menda se NE uspejo niti nekateri strezniti, pa so v takšnih okoliščinah logično zadovolnni z malim "da imajo ponovno še za en liter" in kontinuirano iz dneva v dan egalitarno-(beri enako)- žal.Koherentno s tem je treba spomniti, da smo zapisali v Ustavo RS že davnega leta 1991/XII, da imamo vsi državljani pravico uživati osebno dostojanstvo in varnost. & nekateri državljani brez strehe nad glavo- pa je jasno in glasno povedano- je temu živo nasprotje Ustavnim načelom.........tukaj pa je iracionalnost strahovita, ki terja konstruktivna evolviranja in lp
fredperry
# 27.11.2009 ob 22:30
Po naslovu novice sklepam, da se vračamo v socializem.hm.
riconi
# 27.11.2009 ob 22:06
Hvala vsem prostovoljcem Karitas za njihovo nesebično prostovoljno delo. Ker zaradi obveznosti (otroci, služba) ne morem aktivno pomagati, nekajkrat na leto prispevam nekaj 10 evrov za pomoč. Želim pa si, da bi imela Karitas in Rdeči Križ čim manj dela in da bi vsi Slovenci lahko dostojno preživeli s svojim delom.
GmO
# 27.11.2009 ob 21:45
Morda še en zanimiv podatek, ki je seveda preverljiv. In sicer, da Karitas od vseh dobrodelnih organizacij (RK, ipd.) porabi najmanj sredstev za svoje delovanje (oglasi, ipd.). Sam osebno jim najbolj zaupam, da gredo sredstva v prave roke, sem se lahko prepričal tudi na lastne oči.
joško57
# 27.11.2009 ob 21:06
Karitas je s svojimi sredstvi pomagal tudi žrtvam lanskega neurja

Me zanima, katera pa so to njihova sredstva. Če so sredstva zbrali na od darovalcev, potem to niso njihova sredstva.
anny22
# 27.11.2009 ob 20:31
Dokler ne potrebujete pomoči, se lahko norca delate. Vsi bomo enkrat stari, pa tudi na ulici se lahko vsak znajde...
mirof
# 27.11.2009 ob 19:56
Kaj ni Karitas od tistih bogatih pedofilov, ki so zažigali čarovnice na križarskih pohodih ali kako že gre tista pesmica ?
MoTmOt
# 27.11.2009 ob 19:49
"Ljudje so vse bolj zadovoljni z malim"

Revščine se hitro "privadiš"....
BorutMaja
# 27.11.2009 ob 19:31
Nekdaj smo se norčevali z američanov, ko smo njihove državljane lahko delili smo med bogate in revne, in kaj je danes drugeč pri nas?
Kazalo