Vaša ocena: 
Ocena 3,9 od 18 glasov
Ocenite to novico!
| Letošnja predpisana kvota je bila 30 odstotokov. Tam , kjer je bila upoštevana zadrga ali pa je bil delež žensk med 40 in 50 odstotki, kar je blizu zadrge, se je delež izvoljenih žensk zagotovo zvišal. Tudi oba omenjena primera (Ljubljana in Maribor op.a)kažeta, da samo določena kvota ni dovolj, ampak je pomembno mesto uvrstitve. | ||
| Metka Roksandič | ||
| Gre za proces odraščanja, ki je nujno potreben, da bomo dosegli zrelost skandinavskih držav. Potrebno je spoznanje v družbi in predvsem v političnih strankah, da so ženske del družbe, da predstavljajo njeno polovico, da imajo znanje, sposobnosti in da je preprosto škoda za družbo, če tega potenciala ne izkoristi produktivno. Seveda gre tudi za prepuščanje deleža politične moči ženskam, kar pa pri nas ne bo šlo zlahka. | ||
| Metka Roksandič, Ženski lobi Slovenije | ||
Ali je delni sistem zadrge povečal delež izvoljenih svetnic, bo pokazala končna analiza izidov lokalnih volitev, že zdaj pa je jasno, da jim to na županskih volitvah ni uspelo.
Čeprav je letos za županska mesta kandidiralo več žensk kot katere koli lokalne volitve prej (zadnje so pete po vrsti), pa neuradni izidi za zdaj kažejo, da bo Slovenija dobila samo pet županj. V drugi krog se je uvrstilo 11 kandidatk.
Kvote upoštevali, a le zaradi zakona?
Rob delne zadrge ali 30-odstotno zakonsko predpisano kvoto žensk (princip na dva moška ena ženska kandidatka), ki velja na letošnjih lokalnih volitvah in ki naj bi omogočala večjo izvoljivost žensk, je prestopilo le malo strank, kaže analiza Ženskega lobija Slovenije.
| 2010 | 2006 | |
občinski sveti | ||
| število kandidatk | 10.078 | 8.754 |
| odstotek | 38,5 % | 32,8% |
| izvoljene občinske svetnice | 726 (neuradni izidi) | 721 |
županje | ||
| število kandidatk | 94 | 103 |
| odstotek | 12% | 10,5% |
| izvoljene županje | 5 (neuradni izidi) | 7 |
Ženske da, a ne na prvem mestu
Pregled kandidatnih list je pokazal, da večina strank in list svojih kandidacijskih seznamov ni začela z ženskimi imeni (po principu ženska, dva moška kandidata), ampak prevladuje zakonsko sicer nesporen sistem moški (ali dva) in nato ženska kandidatka, kar v primeru manjšega uspeha na volitvah ne zagotavlja izvoljivosti.
Ženski lobi, ki je pred volitvami analiziral liste treh mestnih občin (Ljubljana, Maribor, Celje) ugotavlja, da se je delež kandidatk uvrščenih na prvo in drugo mesto v primerjavi z lokalnimi volitvami leta 2006 sicer povečal, toda še vedno prevladujejo liste, pri katerih se ženska kandidatka pojavi šele na tretjem mestu. Pri veliki razpršitvi sedežev v občinskih svetih na več strank to žal pomeni, da 30-odstotna izvoljivost ženskih kandidatk ne bo dosežena.
2014 - 40-odstotne kvote
S tem cilj Ženskega lobija Slovenije, ki je z zvišanjem kvot želel zvišati tudi izvoljivost žensk na tokratnih lokalnih volitvah, najverjetneje še ne bo dosežen. V skladu z zakonom naj bi se kvote leta 2014 sicer povišale na 40 odstotkov.
V Ljubljani je največji delež ženskih kandidatk na svojo listo uvrstil SD, ki je tudi edini uporabil sistem popolne zadrge, torej izmenjaje po en kandidat drugega spola in ki je na prvo mesto hkrati postavila žensko kandidatko. Tudi v Mariboru je največji delež žensk imel SD (49 odstotkov), za njim pa Zeleni Slovenije, ki so kandidate v Mariboru prav tako razvrstili po sistemu zadrge. V Celju je največji delež žensk (63 odstotka) na svojo listo uvrstila Neodvisna lista - Mladi za našo prihodnost, model popolne zadrge pa je uporabila le stranka DeSUS.
Kaj kažejo prvi rezultati? Ljubljana pozitiven, Maribor negativen primer.
Sistem zadrge je učinkovit način za zagotavljanje zastopanosti žensk, kar se lahko vidi že na teh volitvah na primerih Ljubljane in Maribora, je za MMC dejala Metka Roksandič, predsednica Ženskega lobija Slovenije. "V Ljubljani je nova zastopanost žensk v Mestnem svetu 40-odstotna, predvsem zaradi 44 in 50 odstotkov izvoljenih kandidatk v prvi listi in štirih najmočnejših strankah glede na rezultat. Od vseh izvoljenih 7 strank le v 2 strankah ni bila izvoljena nobena ženska. Tako se je v Ljubljani delež članic Mestnega sveta zvišal z 31 odstotkov na 40 odstotkov. Maribor je negativni primer, saj se je delež žensk v Mestnem svetu znižal z 38 odstotkov na 31odstotkov, predvsem zaradi le 30 odstotkov izvoljenih žensk na zmagovalni listi. Od ostalih 6 najmočnejših strank je delež izvoljenih svetnic v 4 strankah od 43 do 67-odstoten. Od 16 izvoljenih list in strank kar v 9 listah in strankah ni bila izvoljena nobena ženska, zato ker ni bila nobena uvrščena na prvo mesto," je analizirala Roksandičeva.
Ženske kandidatke v številkah
Analiza kandidatur za letošnje lokalne volitve kaže, da je za mesta občinskih svetnic kandidiralo 10.078 žensk, kar pomeni 38,5 odstotka kandidatov. Na volitvah leta 2006, ko so bile t. i. ženske kvote nižje, je bil ta odstotek 32,8.
Za županje je letos kandidiralo 93 žensk ali 12 odstotkov, kar je več kot leta 2006, ko je bilo ženskih kandidatk za županje 10,5 odstotka. A kot kaže, bo končni izid letos slabši, saj neuradni izidi kažejo, da bo županje imelo le pet od 210 občin, medtem ko so leta 2006 ženske zasedle sedem županskih stolčkov.
"Kvote so potrebne, pa naj se jih ima za prisilo ali ne"
So ženske kvote torej prisila ali ne? Metka Roksandič je za MMC že pred meseci dejala, da je "dojemanje ženskih kvot kot prisile le enostaven izgovor. Gre za pozitiven ukrep, ki spreminja zdaj nesprejemljivo stanje. Vendar pa bo potrebna še sprememba zakona o volitvah v državni zbor, ker je to telo še vedno odraz invalidne udeležbe žensk v najvišjem zakonodajnem telesu. Tam je le 14 odstotkov žensk, kar Slovenijo uvršča na rep držav z udeležbo žensk v politiki. Vendar pa so se pozitivni rezulati uvedbe ženskih kvot v Sloveniji že pokazali, zato v Ženskem lobiju Slovenije menimo, da je čas za spremembe tudi za volitve na državni ravni".
Nova mestna oblast v Mariboru že dela
00:02:10, 26. oktober 2010
Konstitutivna seja mestnega sveta v Celju
00:01:42, 26. oktober 2010
Bossman na CNN-u
00:01:00, 26. oktober 2010
|
Ste zadovoljni z izidi lokalnih volitev v vaši občini?
Morda vam bo iz tega kaj bolj jasno.
Odziv Urada za enake možnosti na prispevek novinarja Primoža Škerla Ženske kvote (Delo, 5.10.2010)
O (ne)odločanju žensk za vstop v politiko je bilo napisanih veliko študij in opravljenih veliko raziskav. Njihov skupni imenovalec je ta, da se ženske za vstop v politiko odločajo v družbah, kjer je okolje preseglo stereotipno razmišljanje o tradicionalni vlogi ženske kot skrbnice ognjišča in otrok ter moškega kot prinašalca dohodka in tistega, ki soustvarja sfero javnega. Vstop v politiko je v končni fazi res odločitev vsakega posameznika ali posameznice, kakor pravi avtor prispevka, vendar pa so ključni dejavniki, ali ženska sploh začne razmišljati o politični karieri, drugje. Naklonjeno in podporno okolje ter enakomerna porazdelitev družinskih obveznosti med oba partnerja sta le dva izmed pomembnejših. Glede na to, da v Sloveniji ženske še vedno opravijo enkrat več neplačanega gospodinjskega in skrbstvenega dela, lahko trdimo, da okolje praviloma ne (dovolj) podpira udejstvovanja žensk izven sfere doma, torej tudi političnega ne. Če ženski vendarle uspe premagati to oviro in / ali izhaja iz okolja, kjer je skrb za dom in družino enakomerno porazdeljena med oba partnerja, praviloma naleti na naslednjo oviro: umestitev na neizvoljivo mesto na kandidatni listi. Ker se tako imenovani mehkejši ukrepi (npr. finančne spodbude za stranke, ki sestavljajo spolno uravnotežene kandidatne liste; argumenti, da ženske in moški zaradi različne socializacije v procese odločanja prinašajo različne teme in različne poglede, s čimer postanejo odločitve bližje potrebam tako žensk kot moških ipd.) ne le v Sloveniji, ampak tudi v veliko drugih državah niso pokazali kot učinkoviti, so nekatere države (npr. Francija) uzakonile najmanjši delež vsakega izmed spolov na kandidatnih listah. Veliko držav je za sestavo kandidatnih list uzakonilo tako imenovani princip zadrge (torej izmenično umestitev moških in žensk). V teh državah sta spola bolj uravnoteženo zastopana v politiki na lokalni in nacionalni ravni. Avtor prispevka pravi, da 'so ženskam na široko odprta vrata v pretežno moške poklice, na primer v vojski in policiji, prevozništvu, servisno-remontnih dejavnostih, premogovništvu, varnostno-redarskih družbah ipd.' Žal praksa kaže, da je vstopanje žensk v tradicionalno moške poklice še vedno težko in da so tiste, ki jim preboj uspe, nemalokrat deležne spolnega nadlegovanja, nadlegovanja zaradi spola ali sovražnega delovnega okolja, delodajalci pa velikokrat kažejo malo ali nič zanimanja za ustvarjanje ženskam prijaznega delovnega okolja. Izjema med naštetimi sta vojska in policija, ki sta na regulativni ravni področje dobro uredili.
Avtor prispevka se dotakne tudi feminizacije poklicev in pravi, da se tukaj nihče ne ukvarja z vprašanjem dostopnosti teh poklicev za moške in uravnoteženo zastopanostjo spolov. Slovenija je leta 2005 sprejela Resolucijo o nacionalnem programu za enake možnosti žensk in moških za obdobje 2005 – 2013. Med ukrepi najdemo spodbujanje žensk in moških za izobraževanje in zaposlovanje na tistih področjih, kjer so ženske oziroma moški manjšinsko zastopani; spodbujanje štipendiranja dijakinj in študentk v vzgojno-izobraževalnih programih, kjer prevladujejo moški, ter dijakov in študentov v programih, kjer prevladujejo ženske ter izvajanje programov za usmerjanje učenk in učencev ter dijakinj in dijakov v vzgojno-izobraževalne programe ter šolske in obšolske dejavnosti, kjer je pretežno zastopan ženski oziroma moški spol. Država je torej sprejela ukrepe za spodbujanje fantov v tradicionalno ženske poklice in obratno. Premik v svojih razmišljanjih pa mora narediti tudi družba. Družbeni premiki so običajno počasnejši od zakonodajnih, lahko pa jih pospešimo z ustvarjanjem pozitivne klime – k temu lahko pripomorejo tudi mediji.
Izjave, kakor je avtorjeva, da 'obstajajo poklicna področja, ki so tako rekoč že povsem feminizirana, ponekod celo toliko, da se razkraja družbena regulativa', so nevarne, saj v javnosti ustvarjajo vtis, da se v feminiziranih poklicih ne uveljavljajo kriteriji strokovnosti, in bi jih lahko razumeli kot seksistične. Čeprav je družba lahko polna predsodkov o ženskah in moških, bi se mediji in ljudje, ki jih ustvarjajo, morali zavedati svoje vloge pri odpravljanju ali poglabljanju stereotipnih predstav o določeni družbeni skupini, v tem primeru žensk in moških. Enakost spolov je ena temeljnih vrednot sodobne in demokratične družbe. Tej vrednoti sledi tudi politika Evropske unije. Kako bo s to vrednoto ravnal, pa je sicer res stvar vsakega posameznika ali posameznice. Vendar pa ni le to – ravnanje s to vrednoto je tudi pokazatelj zrelosti neke družbe in tistih, ki jo sestavljamo. Žal s(m)o ženske tudi v 21. stoletju na marsikaterem področju še vedno drugi spol – in dokler bo temu tako, bodo pozitivni ukrepi za izboljšanje položaja žensk in udejanjanje enakosti spolov še kako potrebni. Pa čeprav kdo meni, da so ponižujoči.
in http://www.rtvslo.si/blog/je-etako/zenska-stranka/40654
Ko spodbujamo zastopanost Romov-je to rešeno tako,da jih ne omejujemo pri kandidiranju-pa potem so tudi izvoljeni.
Ko pa spodbujamo enako zastopanost spolov,pa omejujemo že pri samem kandidiranju-potem še pa izvolimo tako kot,da smo že pri kandidiraju bili enaki pred zakonom-in imeli enako aktivno volikno pravico,česar pa nimamo.Nismo ne enaki pred zakonom in tudi nimamo enake volilne pravice,če človek zaradi svojega spola ne more kandidirati in zato ne more biti izvoljiv.Zaradi spola nima v Sloveniji človek pravice,ki bi jo naj imeli vsi.
Saj so vendar enakopravne članice naše družbe in nobene kvote (kar se mimogrede v kakšnem pogovoru spremeni še v krote)
Le enkrat sem slišal protest v tej smeri, zdi se mi da iz strani poslanke SD-ja mag. Majde Potrata, kar pa je bil očitno le glasek v rjovenju horde...
In kaj bi bilo lahko namesto tega izraza?
Za začetek: "sorazmerje spolov" ali pa "zastopanost nežnejšega spola" (tu je aktualna kulturna ministrica seveda izvzeta) ali pa preprosto "procent žensk"
Andreas
Če mislijo,da so enakopravne potem naj tudi na takšen položaj pridejo enakopravno in ne način, ki jim to že vnaprej zagotavlja.
Poleg tega pa povprečno žensko politiko niti ne zanima in niti ni v njihovi krvi. kot moškemu, ki mu je oblast vedno predstavljala status poželenja. Poleg tega pa iz lastnih izkušenj vem, da večino žensk, ki so na položajih zganjajo tiranijo bolj kot moški. Če daš človeku oblast se bo pokazal se njegov pravi obraz. Ker se navadno za politiko odločajo razne zafrustrirane lezbijke, možače in intrigantke, takšne kvote ne pomenijo nič dobrega in bi jih bilo potrebno ukinit.
In primer:
http://os-prevalje.mojasola.si/unesco/Fotogalerije
%2020092010/Forms/DispForm.aspx?ID=224&a
mp;RootFolder=/unesco/Fotogalerije%20200
92010/Kulturna%20raznolikost,%20Nova%20G
orica,%2025.%205.%202010
Kaj že "obljubla" novi družinski zakonik? :) A zakonsko zvezo? Dobro da si nam povedal.:D
Imaš prav, da je neko omejevanje(kvote), prav tako kot tvoj poskus veselja ob kratenju pravic gejev/lezbijk, otročje. :D
Moški in ženske smo popolnoma enakovredni. Politika in "delo" v njej privlači pač več moških. Period.
Enostavno primanjkuje ambicioznih žensk. Medtem, ko še nisem doživel, da bi bila neka ženska zaradi svojega spola prikrajšana, pa imam po drugi strani precej izkušenj s trmoglavljenjem žensk, ki nočejo sprejeti določene funkcije zato, ker jim pač ni do tega.
Ženska je v naši državi svobodna in počne kar želi. Če ne želi v politiko, je to njena izbira.
Glavno je, da je v redu človek!!
14.člen ustave RS in 43.člen ustave RS sta povožena!
Ustava je povožena z noveliranim Zakonom o lokalnih volitvah.(2005)
Člena ustave,ki sta kršena:
14. člen(enakost pred zakonom)
V Sloveniji so vsakomur zagotovljene enake človekove pravice in temeljne svoboščine,ne glede na narodnost, raso,spol,jezik,vero,politično ali drugo prepričanje, gmotno stanje,rojstvo,zobrazbo,družbeni položaj,invalidnost ali katerokoli drugo osebno okoliščino.Vsi so pred zakonom enaki.
43.člen(volilna pravica)
Volilna pravica je splošna in enaka.
Vsak državljan,ki je dopolnil 18 let,ima pravico voliti in biti voljen.
Zakon lahko določi,v katerih primerih in pod katerimi pogoji imajo volilno pravico tujci.
Zakon določi ukrepe za spodbujanje enakih možnosti moških in žensk pri kandidiranju na volitvah v državne organe in organe lokalnih skupnosti.
Zakon o lokalnih volitvah ni skladen z ustavo RS!
Všeč mi je,da dve ženski ali dva moška ki se po novem družinskem zakoniku(po predlogu koalicije) celo skleneta zakonsko zvezo...ha,ha ne moreta pa kandidirat skupaj na eni listi brez predstavnika nasprotnega spola.Eden od dveh mora bit nasprotnega spola...