12 kandidatov je pojasnilo svojo vizijo razvoja Ljubljane. Foto: MMC RTV SLO
12 kandidatov je pojasnilo svojo vizijo razvoja Ljubljane. Foto: MMC RTV SLO
Boris Žulj
Boris Žulj. Foto: MMC RTV SLO
Aleš Avbreht
Aleš Avbreht. Foto: MMC RTV SLO
Martina Valenčič
Martina Valenčič. Foto: MMC RTV SLO
Jožef Jarh
Jožef Jarh. Foto: MMC RTV SLO
Gregor Škerl
Gregor Škerl. Foto: MMC RTV SLO
Miha Jazbinšek
Miha Jazbinšek. Foto: MMC RTV SLO
Nataša Sukič
Nataša Sukič. Foto: MMC RTV SLO
Zmago Jelinčič Plemeniti
Zmago Jelinčič Plemeniti. Foto: MMC RTV SLO
Damjan Damjanovič
Damjan Damjanovič. Foto: MMC RTV SLO
Marija Horvat
Marija Horvat. Foto: MMC RTV SLO
Irena Kuntarič Hribar
Irena Kuntarič Hribar. Foto: MMC RTV SLO
Zoran Janković
Zoran Janković. Foto: MMC RTV SLO

Spremembe Ljubljane v zadnjih osmih letih so očitne vsakomur, zlasti obiskovalcu središča mesta. Zaprtje mestnega središča za promet, številni mostovi čez Ljubljanico, pridobitev novih javnih površin (Trg republike, Kongresni trg), kot se vodstvo občine rado pohvali, novih vrtcev, rekreacijskih površin, več evropskih nagrad, urejenih nabrežij, razširjanje kanalizacijskega omrežja …

A protikandidati trenutnega župana Zorana Jankovića so mu v predvolilni tekmi največkrat očitali, da so vse te pridobitve prišle za določeno ceno. Dolg občine Ljubljana in njenih podjetij se je od leta 2006 z 58,5 milijona evrov povzpel na 219,3 milijona evrov v letu 2012 oz. na 204,7 milijona v letu 2013, zlasti se je povečala zadolženost Energetike Ljubljana. Janković na to običajno odgovarja, da je bil ta denar namenjen za razvoj mesta.
Tu so še številne gradbene jame, ki so ostale za nasedlimi gradbenimi projekti: Stožice, Tobačna, Bavarski dvor, zdaj zasuti NUK 2, nova železniško-avtobusna postaja ... In prav z nasedlimi gradbenimi projekti si je trenutno ljubljansko vodstvo nakopalo največ nasprotovanj.
Župana Jankovića bremenijo sumi korupcije in okoriščanja pri gradnji Športnega centra Stožice, ki je navrtal več kot 100 milijonov evrov veliko luknjo v državne banke in posledično v proračun, Ljubljančanke in Ljubljančane pa je do zdaj stal več kot 63 milijonov evrov, čeprav je bilo na začetku obljubljeno, da jih ne bo stal niti evra. Tu so še očitki o pretiranem razvoju središča mesta in zapostavljanju drugih četrtnih skupnosti ter avtoritarnem vodenju mestnega sveta.
Županski kandidati in kandidatke so predstavili svojo vizijo reševanja težav glavnega mesta, ki jih trenutni oblasti še ni uspelo rešiti oz. jih je tudi sama ustvarila.

Aleš Avbreht (SMC) meni, da bi bilo pri Stožicah treba najprej pogledati, kaj se sploh da tam narediti, in potem pospešiti dejavnosti, da se ti prostori zasedejo. Izpostavil je tudi, da je bilo 12 odstotkov prebivalcev Ljubljane do zdaj zapostavljenih in bi najprej tudi njim zagotovil vodovod, kanalizacijo ter cesto in pločnike. Tudi on se strinja s Sukičevo glede uvedbe participatornega proračuna. Pri tematiki mestnega prometa je poudaril, da se zavzema za uvedbo sistema P+R, tako da bi se tudi poslovnežu bolj splačalo potovati z javnim prometom kot z osebnim vozilom.

Boris Žulj (Solidarnost) meni, da v Stožicah ne bi smel biti nov trgovski center, temveč športni center, kamor pa bi tudi on umestil športne trgovine. Bo pa treba pohiteti z dokončanjem objekta, v nasprotnem bo, se je strinjal z Jelinčičem, le še spomenik neumnosti. Nova delovna mesta v prestolnici vidi v gradnji konopljarne, kjer bi se proizvajala industrijska konoplja. Kar se tiče mestnega prometa, pa se zavzema za zaprtje mestnega središča in nasprotuje širitvi Dunajske ceste.
Irena Kuntarič Hribar (SD) meni, da Ljubljana nima duše in ni mesto ljudi, temveč je mesto turistov. Tudi prebivalci v obrobnih delih po njenih besedah nimajo urejene kanalizacije in pitne vode, sama pa bi od "kock" raje prešla k ljudem. Glede problematike projekta Stožice meni, da mesto lahko naredi to, da objekt dokonča in vanj umesti drugačne vsebine od prvotno načrtovanih. Projekt je bil po njenem mnenju sicer že v osnovi napačen. Glede vpliva prebivalcev je povedala, da bi ga povečala z večjim vplivom četrtnih skupnosti in jim povečala tudi obseg denarja. Ne podpira pa zapore Slovenske ceste in si želi celostnejši projekt, ki bi ga predstavili prebivalcem. Povečala bi tudi število kolesarskih stez in uredila potniški promet.
Jožef Jarh (SED) je poudaril, da bi denar za mesto dobil od zaplembe premoženja tistim, ki so se okoristili z občinskim denarjem, in njihovim družinskim članom. V nedokončanem delu Stožic bi najprej poskrbel, da odgovorni objekt dokončajo, nato pa bi za simbolno najemno ceno ponudil prostore mladim podjetnikom in športnim društvom. Ocenil je, da bi več moči odločanja morali, podobno kot v Švici, ponuditi prebivalcem mesta. Glede prometnih težav rešitev vidi v decentralizaciji države, da se birokratom ne bi bilo treba voziti v prestolnico. Prihodnost pa vidi v elektrifikaciji vozil in spodbujanju nakupov električnih vozil.
Marija Horvat (DeSUS) je ocenila, da zdajšnja mestna uprava finančno ne izčrpava mestnih financ. "Vidim še dovolj možnosti v proračunu, treba pa jih je izkoristiti in financarji to znamo," je dejala. Ljubljana po njenih ocenah ni preveč zadolžena, verjetno pa bo potrebna še nova zadolžitev za izpeljavo kakšnih projektov. Tudi Horvatova bi v Stožicah naredila nekaj s športno vsebino. Opozorila je, da največja četrtna skupnost, Sostro, nima urejene vse infrastrukture, vključno z mrliškimi vežicami. Del denarja bi takoj po poplačilu vseh stroškov tako vrnila četrtnim skupnostim, da bi bile bolj avtonomne. Tudi ona nasprotuje zapori Slovenske ceste, saj meni, da bi Ljubljana morala imeti glavno cesto, po kateri bi morala biti prepoznavna. Naredila bi avenijo, ki bi povečala pretočnost in naredila mesto bolj prepoznavno.

Miha Jazbinšek (Zelena koalicija) pa je poudaril, da mestni svet ni imel veliko vpliva na odločitve v preteklih mandatih, saj je imel Janković večino, s katero je preglasil druge svetnike. V Stožicah bi zgradil nacionalni športni objekt, v vsakem primeru pa bi bilo treba prestrukturirati namembnost objekta. Opozoril je, da je objekt prevelik, da bi ga kdor koli kupil. Za rešitev prometnih težav bi uvedel pametne semaforje in voznike v osebnih vozilih spodbudil, da se začnejo voziti skupinsko, ter jih spravil na rumene pasove.
Zmago Jelinčič Plemeniti (SNS) pa bi v Ljubljani postavil podzemno železnico. Ena linija bi po njegovi oceni stala dve milijardi evrov, ki bi jih lahko dobili od EU-ja. V Stožicah pa bi zgradil javno hišo. Pri prometni ureditvi bi železnice spravil pod zemljo in tako povezal ceste v Ljubljani.
Martina Valenčič (Naprej Slovenija) bi prednost dala malemu gospodarstvu in znova odprla Kongresni trg, tokrat za avtodome, kamor naj bi prišli prebivat bogati poslovneži, okrepila pa bi tudi Zavod za turizem Ljubljana. V Stožicah bi naredila zapor ali pa prireditveni prostor, ki bi vabil tudi obiskovalce iz tujine. Ob Savi pa bi od Medvod do Litije postavila avtokampe in uredila plaže ter tako privabila več turistov. Prometne zamaške in z njimi povezano onesnaženje bi reševala tako, da bi v avtobuse uvedla pogon na plin, uvedla bi tudi izposojo električnih avtomobilov ob prometnih konicah.
Nataša Sukič (IDS) je prepričana, da je Ljubljana primer nedemokratičnega upravljanja mesta. Meščani in meščanke obrobnih četrtnih skupnosti niso dovolj vključeni v upravljanje mesta, zato je napovedala vključenost vseh v to. Tudi rešitev za nedokončani del Stožic bi poiskala skupaj z meščani in meščankami, ki bi podali svoje predloge, kaj z betonskim okostnjakom storiti. Rešitev za prihodnost vidi tudi v parcipatornih proračunih, kjer bi 20 odstotkov denarja, namenjenega za naložbe, meščani sami razporedili. Županu je tudi očitala, da po eni strani zapira mestno središče, po drugi strani pa bo z garažo pod mestno tržnico povečal pritisk nanj.
Gregor Škerl (Krščanski socialisti Slovenije) bi denar za občino dobil z varčevanjem pri projektih, saj meni, da so bili preplačani od tri- do desetkrat. S preglednimi projekti pa bi lahko znižali njihovo ceno. Zmanjšal bi tudi število podpornih služb v mestnih podjetjih, ob tem pa ga je Janković opozoril, da jih javni holding Ljubljana že več let nima. Trgovski del Stožic bi bilo treba najprej dokončati in ga tako ubraniti pred propadom, je pojasnil, vanj pa bi umestil športne objekte, ki bi jih dopolnil s športnimi trgovinami. Prav tako bi morali ljudi vprašati, čemu naj se novi objekt nameni. V mestu bi povečal število kolesarskih stez, ki bi morale biti tudi udobnejše in varnejše, jedro mesta pa bi zaprl in omejil hitrost na 30 kilometrov ter dal prednost kolesarjem in pešcem.
Damjan Damjanovič je na očitek, da nima programa, odvrnil, da ne bo improviziral, meni pa, da je mesto prezadolženo. Dodal je, da ni pošteno, da bodo prihodnji rodovi plačevali naše dolgove. Tudi on bi najprej naredil revizijo projekta Stožice. Nasprotuje novemu trgovskemu centru, bi pa preučil možnosti, kaj se sploh da tam narediti. Potniški promet bi uredil še na Ljubljanici in uredil sistem P+R ter dokončal notranji mestni obroč.

Zoran Janković (Lista Zorana Jankovića)
je prepričan, da na je na prvem mestu pri njegovem mandatu Ljubljančan. Pohvalil se je tudi s številnimi nagradami iz Evrope (zelena prestolnica) in skoraj potrojitvijo prenočitev turistov. Na očitke glede neurejene infrastrukture je dejal, da je le še 10 odstotkov prebivalcev Ljubljane brez kanalizacije, kar namerava v prihodnjih dveh letih zmanjšati na pet odstotkov. Dodal je tudi, da je Ljubljana dobila evropski denar za ureditev parkirišča P+R na Barjanski cesti. Ljudje potrebujejo čas, da se navadijo na določen sistem, je odgovoril na očitek, da v Stožicah dnevno na 1.220 prostih parkirnih mestih parkira le 20 avtomobilov.

Soočenje kandidatov za župana Ljubljane
Soočenje kandidatov za župana Ljubljane