Vaša ocena: 
Ocena 3,4 od 28 glasov
Ocenite to novico!
Količina učne snovi v osnovni šoli je prevelika in jo je treba pri posameznih predmetih zmanjšati za petino, je odločil minister za šolstvo in šport Igor Lukšič.
Minister je zato imenoval skupino strokovnjakov, ki bo pod vodstvom Janeza Justina s Pedagoškega inštituta v letu dni pripravila predlog za zmanjšanje učne snovi, predpisane za osnovnošolsko izobraževanje.
Spremembe v okviru obstoječih učnih načrtov
Poudaril je še, da strokovnjaki ne bodo pisali novih učnih načrtov, ampak bodo v okviru obstoječih določili temeljna znanja, na podlagi katerih bodo učenci dosegli enake cilje.
Zmanjšanje učne snovi v osnovni šoli ima Igor Lukšič za svoj politični cilj. Tako želi odpreti razpravo in v letu dni priti do odgovora na vprašanje, katera so tista temeljna znanja, ki sodijo v osnovno izobrazbo, in kaj je odveč.
Učitelji dvomijo o preobremenjenosti učencev?
Rezultati bodo znani čez leto dni, pri tem pa je treba poudariti, da učni načrti za devetletko niso snovno ampak učno-ciljno zasnovani, je za Radio Slovenija poročala Nataša Lang. Ta usmeritev pomeni, da je izbira snovi za uresničitev učnega načrta in ciljev, ki naj bi jih učenec dosegel ob koncu vsakega trimesečja, prepuščena strokovni presoji učitelja. Poleg tega so številni učitelji, ki se sklicujejo tako na domače kot mednarodne raziskave, prepričani, da učenci niso preobremenjeni.
se strinjam,
v p. je totalno :)
morali bi vzpodbujat kritično mišljenje, a je to preveč utopično, ker se učitelj takoj počuti osebno prizadetega, če učenec kaj vpraša, ali vprašanje celo malo zavije v kak sarkazem ali lastno razmišljanje...
vse skupaj je šlo v eno veloko skrajnost in počasi nam situacija polzi iz rok
Dober komentar.
Imam doma otroke, šolobvezne. Učim jih naj ne vohunijo za nikomer.
To kar je storil sedanji minister je nezaslišano.
Na nas starših je, da otrokom povemo, da to ni prav, ni lepo,
je podlo, da so se tega posluževali komunisti, da se je potrebno tega izogibati,
je potrebno to obsojati.
Tudi če v šoli ne učijo koliko gorja je povzročil komunizem in revolucija, povejmo to otrokom doma, tudi z namenom, da znajo kritično presojati ter nenazadnje posikati tudi druge vire informacij in ne le zgolj poslušati ene vire.
Pa bo vsem prav!
Primer biologije - pri nas smo se morali na pamet naučiti dele telesa posameznih živali. Zdaj naj pa nekdo pove, kdo si je zapomnil vse dele morske zvezde, lignja ali polha? Odgovor je na dlani - nihče!
Imeli smo predmet o tehniki - namesto da bi nam tehniko približali, so se učitelji "trudili", da so nam tehniko zagabili, se iz nas skorajda delali norca v slogu "češ, itak nimaš pojma, jaz sem pa majster".
In teh priemrov seveda ni malo. V OŠ in nato tudi v SŠ se uči ljudi piflati na pamet, v SŠ pa se itak 4 leta dela samo s ciljem priprave na maturo (ki je zrelostni izpit samo na papirju, v resnici je velika neumnost), da se lahko profesorji hvalijo s tem, kako so dobro pripravili dijake, da so opravili maturo. Velika neumnost - večje še nisem videl.
In potem se to sedaj nadaljuje še na fakultetah - bolonjski študij je največja neumnost, saj morajo ljudje sedeti v predavalnicah, saj pobirajo podpise. Mar ni ravno zrelost nekoga v tem, da zna presoditi, ali želi biti na predavanjih ali ne? Da potem tudi sam odgovarja za problem, če izpita ne opravi zaradi ne-obiskovanja predavanj? Zakaj ljudi siliti, da obiskujejo predavanja? Komu na čast torej?
Kar želim reči je to, da imamo v Sloveniji sistem "ujčkanja": od OŠ do SŠ in sedaj celo že na fakultetah. Ljudje se piflajo na pamet, kdor pa slučajno kaj po svoje napiše in razmišlja (npr. pri sociologiji, kjer je treba znati na pamet neke neumnosti, nihče pa ne ve o čem dejansko govori) pa ga v kali zatrejo, saj celo razmišlja s svojo glavo. In na koncu koncev - že tako je velik problem zaposlovanja, potem ko ustvariš neumne ljudi, ki se piflajo na pamet, pa je še težje se izkazati pred delodajalcem, ki ga pač ne zanima, da nekdo zna na pamet 10 knjig in 100 člankov. Delodajalca (pametnega delodajalca seveda, a o tem kdaj drugič) pač ne zanimajo teorije - zanima ga, ali z nekim kadrom pridobi uspešnega sodelavca, na katerega se zaradi njegove strokovnosti lahko zanese ali ne. In strokovnost s piflarijo na pamet nima nobene povezave.
Torej, če strnem: Ni problem v kvantiteti (količino učne snovi), ampak je problem v kvaliteti (kako znaš pridobljeno snov dejansko uporabiti tako v poklicnem kot privatnem življenju). In to je to - ni potrebno biti doktor znanosti da ugotoviš, da je "nekaj gnilega v slovenskem šolstvu"...
:):) Soulstripper, če že česa, potem je treba otroke razbremenit ŠOLE SAME! V Južni Ameriki traja OŠ 4 leta - pa ni dokazano, da bi bli Južnoameričani kaj manj pametni, aploh pa ne manj srečni!
Šola je največja budalaština naših dni. Vzgaja kretene, poslušne ovce, nabasane z nepomembnimi informacijami - da ne bi slučajno kak šolar povprašal po BISTVU stvari. Vse po principu: Fopaj jih tako silno, da zaradi množice dreves NIHČE od njih ne bo opazil gozda!
Taki volilci ti potem dajo mir, ti pustijo vladat (:):)) in ti ne postavljajo vprašanj ali te kličejo na odgovor.
Nekdo bi rekel: Tako "izšolani" državljani so odlični potrošniki - ko je treba, pa tud kanonfuter.
Prav tako mi ni jasno, zakaj bi bilo potrebno umakniti učenje podatkov pri zgodovini, geografiji. A se vam ne zdi malo sramotno, da srednješolci ne vedo, kje je Norveška (to je bilo vprašanje, ki so ga pred enim tednom zastavljali na ljubljanskih ulicah, pa je v večini primerov bil odgovor samo velike oči in začudenje ali pa - patetično - smeh in frajerišenje, ker pač ne poslušamo v šoli)? Ali pa, da ne vedo, kaj se je dogajalo s Slovenci skozi čas, kako se je razpletala svetovna zgodovina? Kolikor vem se nihče ne spušča v hude podrobnosti v osnovni šoli, na srednji pa tudi ne spulijo hudiču repa. Prav tako je sramotno, da intelektualec ne pozna najpomembnejših slovenskih literatov. Mogoče pozabljate, ampak naš narod se ni izoblikoval z vojnim bojevanjem, izoblikoval se je na podlagi kulturnega boja za lasten jezik, ki bi ga lahko Slovenci uporabljali tudi v javnosti. Literati so bili tisti, ki so naš jezik povzdignili in se borili, da se je pojavil v vsakodnevnem javnem komuniciranju. Zato tudi ni nič narobe, če otrok pozna vsaj kraj in leto rojstva posameznika, ki je zaznamoval razvoj sveta.
Res je, da je to enciklopedično znanje, ampak enciklopedije pa nimamo vedno pri roki. Podatki obstajajo tudi na spletu, ampak se vam ne zdi nekoliko neumno, da bodo čez nekaj časa ob postavljenemu vprašanju ljudje rekli, "samo malo, da se povežemo, pa preverimo v Wikipediji", namesto, da bi z znanjem, ki ga lahko pridobijo v času obveznega izobraževanja, nemoteno operirali. In praktične uporabe znanja se brez znanja teorije ne moremo iti.
28. februar 2010 ob 21:13
Prijavi neprimerno vsebino
S tem, da so preobremenjeni, se ne strinjam. Je pa res, da lahko pri nekaterih predmetih obseg snovi zmanjšamo za petino, pa s tem ne naredimo nobene škode.
Morda je smiselno odpreti tudi vprašanje, ali je nabor predmetov res tak, da učencem da osnovno življenjsko znanje. Je npr. kemija res nujna ali bi jo bilo morda smiselneje nadomestiti npr. z osnovami ekonomije?
predvsem to zadnje je zelo pameten rpedlog...ne samo osnove ekonomije, tudi osnove prava bi lahko nekako vključili že v osnovnošolski načrt. kemija res ni tako življenjsko pomembna, ko pa si ti v neki službi in naj bi bil odrasel in samostojen, te najprej tepejo ekonomsko-pravni problemi, bolj kot kemijski...
28. februar 2010 ob 19:12
Prijavi neprimerno vsebino
od učencev se že zdaj zahteva sramotno malo, zakaj gredo še to krčit?
možgane je treba nonstop obremenjevat, da se aktivni, drugače nima smisla da jih sploh še imamo...
ne bi se strinjal...od učencev se zahteva bistveno preveč teorije in premalo aplikativnega-praktičnega znanja. učenci morajo predvsem se naučit, kar jim učitelj spredava, kakršnakoli kritična opredelitev ali poizkus praktične preveritve tega znanja pa je sankcionirana s strani pedagoškega sistema. to je slabo.
naš šolski sistem je v celoti, od osnovne šole do doktorata, koncipiran samo na teoriji, prakse pa ni nobene. učence bi morali 1/3 filat s teorijo, 2/3 pa jim spodbujat k aplikativnemu-praktičnemu razmišljanju, saj ti samo to koristi v življenju.
Zmanjšati količino nepomembnih informacij, ki kradejo čas in polnijo možgane.. na koncu se pa itak pozabijo ker so nepomembne.
Dolgo je rabo :)
Zdaj pa še samo uvedejo sprejemni izpit za izobrazbo pedagoške smeri pa je :)
Še zdaleč nisem vaš volilec... ampak to zadevo izpeljite čim prej.
V tem vas podpiram. Snov je preobsežna v marsikaterem delu nepotrebna in obremenjujoča.
Šolske torbe so še vedno pretežke.
Pa res misliš, da se bodo otroci ob teh vse bolj razširjenih paranoičnih starših 1 uro popoldne SMELI gibati? Ozri se naokoli. Kako pa misliš, da so prišli do številke, da je skoraj 50% otrok predebelih?
Neodgovornost za svoja dejanja! (Osnovnošolca je potrebno na majhnih zadevah praktično učiti odgovornosti za svoja dejanja, da bo z odraščanjem lahko prevzermal odgovorne naloge. Opomini in ukori so popolnoma neprimerna orodja za dosego tega cilja.)
Umaknimo množino podatkov iz zgodovine, geografije, književnosti, naavoslovja, ... (Te preberemo na spletu, priročnikih, ... ne v možganih!)
Organizacija šolskega dela, ki od otroka zahteva pet ur domačega dela! (Celotno domače šolsko delo ne sme presegati treh šoslkih ur!)
Organizacija šolskega dela, ki otroku preprečuje vsaj eno uro popoldanskega gibanja, čas za pošolski počitek,, vsaj eno uro prostega druženja, deset ur spanja, čas za malico, večerjo, čas za druženje s starši, vozači porabijo čas na vožnji v šolo in iz nje. Na ta način otroka pehamo v tempo, depresijo, kronično utrujenost, ...
Delo z nevarnimi orodji-dleta ne sodijo v roke neveščega in po moči šibkega otroka. (Iz časa šolanja mojih otrok poznam tri primere resnih poškodb z dletom, en globoko v zapestje.)
Umaknimo učenje zakonitosti, ki jih ne morejo razumeti oziroma so podane po načelu "napiflaj se, tako je, zapiši si, zapomni si, ...".
Umakniti učenje, ki ne temelji na načelu sprotnega pojasnjevanja pomena izrazov. (Osnovnošolca filamo s kontrarevolucijo in revolucoijo pri zgodovini, sovhozi, kovhozi, boljševiki, manjševiki, ..., z revolucijo pri geografiji, pa še sami ne vemo dobro kaj je kaj, kaj šele da bi vedeli "zakaj je kaj bilo")
Starši nimajo denarja za nesmiselne delovne zvezke. (Otrok naj izdeluje svoj zvezek, naj ga oblikuje, neguje, naj na svoj način ustvarja svoj zvezek, naj bo inovativen).
Upoštevajmo ergonomijo hrbta-prevelike in pretežke torbe. (Kje ste šolska medicina? Uveljavite svoja spoznanja, da bodo otroci hodili k pouku s primernimi obremenitvami. Upoštevajte tiste s šibko rastjo!)
Hitenje-obravnava snovi brez ustrzne utrditve. (Otrok temo lahko spravi v svoj miselni svet, če ima dovolj časa in primerno podporo s trani šole)
...
Tudi srednja šola je potrebna take spremembe!
To trdim kot oče, čeprav moji otroci s šolo in zunajšolskim življenjem nimajo nikakršnih težav (osnovna, srednja, fakulteta)).
Besede se sicer lahko učiš brez slovnice, samo če že hočeš to besedo npr. povedati v množini, rabiš slovnico.
9 kilske torbe pri 6 letih iz šole nosit je res malo, ane?
5/6 stvari, ki so učene v šoli so neuporabne/ učene narobe..
Ma ne morš angleščine in tujih jezikov začet učit pri slovnici...Kreteni..
Potrebno bi bilo ponovno uvesti ocenjevanje vsaj v tretjem razredu. Otroci, ki ne dosegajo zadovoljivih rezultatov , bi morali ali delali popravne izpite ali ponavljati razred. Tudi za dvojko bi otroci morali nekaj znati. Dvojka je zelo blizu trojke - za enako znanje mora biti enaka ocena.
Med poukom bi morali otroci snov utrjevati in jo razumeti. Velikokrat zasledim v zvezku ali učbeniku tujke, ki niso razložene. otrok besede ne razume in se posledično nauči nekaj na pamet - taka snov mu sigurno ne bo ostala v glavi.
Uvesti bi morali kratke preizkuse znanja. mogoče enkrat na ateden, nenapovedano, bi otroci pisno odgovarjali na eno ali dva vprašanja. Ocena bi bila plus ali minus, pet znakov pa bi dalo eno oceno v redovalnico. To bi prisililo otroke k rednemu učenju...
Problem je pa tudi način poučevanja. Recimo fizika... Učencem silijo snou tako kot piše v učbenikih, povedo enačbe in pričakujejo da bo učenec znal. Učenec pa gleda in gleda kaj za vraga bi pomenile te enačbe. Namesto da bi učitelj razlagal bolj življensko, na konkretnih primerih, da bi si lahko učenci bolj predstavljali. Vse se dela na piflariji, namesto da bi dali učencem nekaj za mislit. Pa nekateri učitelji so tudi problematični. Nekateri spustijo vse naprej pa čeprav nič ne zna. Drugi namesto da bi učili govorijo zgodbice iz potovanj ki nimajo zveze s tekočo snovjo in potem se čudijo zakaj nobeden nič ne zna. Tretji so zadrti in vržejo vsakega ki se jim ne zdi v redu, čeprav zna vse. Zakaj ni kakšnih komisij ne vem.
Tako da problemi so vsepovsod. Pri učiteljih (slabo učijo), starših (preveč zaščitniški), učencih (si upajo vse, mislijo da so edini na svetu), načinu poučevanja (preveč piflarski)
*slabše se vključuje v razred zaradi nivojskega pouka, ali kaj je že ta izgovor, da bi KAO napredovali, v resnici pa mora učitelj spuščati nivo znanja, da ti slabši pridejo skozi. lepo počasi letvica znanja zato vsako leto pada,ocene pa nimajo več nobenega pomena, ker ni več uspeha odličen,pdb,itd. krneki vse skupaj.
strinjam se s skippyjem, da nas razlike delajo boljše, in ravno to bi bilo treba vzpodbujat-konkurenčnost (seveda spet ne pretirano, ampak da bi se vsaj vrnili 10 let nazaj,kar se tega tiče...)
Zato ker je kakršnokoli zmanjševanje zunanje različnosti kontraproduktivno. Ravno zavedanje različnosti je tisto, kar nas žene naprej in zaradi katere smo tekmovalni. Ko si otrok, sanjaš da boš imel stvari, ki jih vidiš okoli in to je lahko dober motivator.
V naših šolah pa smo že sedaj šli v popolnoma drugo skrajnost, kjer so tekmovalnost popolnoma ubili. Niti pri ocenah več nimaš s kom tekmovat. Kako potem naj veš, če si boljši ali slabši? Na Švedskem, ki ima enega najboljših šolskih sistemov, so ocene iz tega razloga vpeljali nazaj in to na vseh nivojih.
Pri temeljnih predmetih na ravni osnovne šole pa so projekti neumnost.
Lahko malo bolj razložiš tole? Kaj imajo igrače z otrokovim trudom in tekmovalnostjo razen merjenja tičev v stilu "moj ati ima več denarja od tvojega"?
In kaj imajo oblačila s tem, da otrok raje celi dan preživi na internetu, ob televiziji in mobitelu, namesto da bi se učil? Kot da se danes otroci ob poplavi poceni kakovostnih oblačil ločijo po oblekah ... ločitve po tehnoloških igračkah pa ne moreš odpraviti. Pa tudi če bi hotel odpraviti, bi to bilo neumno, saj bi s tem zmanjšal tekmovalnost, kaj otrok lahko doseže, če se trudi...
Veliko se govori o motivaciji, o novih metodah, raziskovalnih metodah,...vse to je po moje sicer zanimivo, a le v mali količini, tam kjer je veliko dela v skupinah, "raziskovalno", projektno,...je dejstvo, da utrjenega znanja ni mnogo, kar je plus, je delo v timu, ampak trdnega znanja je pa manj...tudi pretirava se s pomenom interneta, je že fajn zakladnica znanja ampak le za tiste, ki nekaj vedo,..
V osnovni šoli je trenutno nivo čisto primeren. A na koncu bodo program tako dolgo krčili, da bomo prišli do nivoja Američanov ali Nemcev, ki ob koncu osnovne šole vedo komaj dobro seštevat, odštevat in množit? Vsaki učitelj, ki ima izkušnje s tem, da dobi tujega otroka v svoj razred, lahko to potrdi...
Morda je smiselno odpreti tudi vprašanje, ali je nabor predmetov res tak, da učencem da osnovno življenjsko znanje. Je npr. kemija res nujna ali bi jo bilo morda smiselneje nadomestiti npr. z osnovami ekonomije?
Vendar: dokler bo sistem učiteljskega nagrajevanja temeljil na ZOFI-ju izpred 14 let (ki je res doživel nekaj dopolnitev, bistvo pa ostaja ), glavno besedo v zbornicah pa bodo imeli zagovorniki inercije, se lahko katerikoli minister postavi na trepalnice, pa ne bo nič...
No sicer me pa malo čudi, da se vrli SD-jevci ne držijo več načel in nasvetov svojega velikega vođe TITA. Hočejo imeti napis na Sabotinu, pa ulico v LUB(O)LAN, nočejo pa več iti "njegovim putem". Čudno oziroma HINAVSKO. V spričevalu je včasih pisalo: Tito je rekel: ''Uči se , uči se in uči se...
:)))))))))))))
Sistem je v razsulu in čeprav ne delam na tem lahko rečem: Zmigajte riti reformatorji če komu od vas rata bo to dober politik.. Ne pa da se samo trudijo z nekimi študentskimi deli, proti katerim je 97,9% študentov
Je pa problem tudi v nas starših, saj jih večina z njimi še enkrat dela osnovno šolo, ker se jim otroci smilijo, ker "morajo" toliko delat oziroma se učit. Otroci pa se jim smilijo in so po navadi otrokove ocene v resničnosti njihove.. (ali se spominjate, kako ste sami naredili šole?) Ne znamo jih usmeriti v prave poti in jih naučiti dolžnosti in obveznosti, saj so napolnjeni samo z njihovimi pravicami.... Temu je potrebno narediti red.... Pa bo vse lažje....
pa
Tudi sam sem kar dolgo delal v praktično celem razponu izobraževanja, od osnovne in srednje šole, do asistiranja na faksu, zato se generalno s tvojo ugotovitvijo strinjam, čeprav je morda malo ostro zastavljena. Recimo, da gre bolj za uzakonjenost in potenciranje permisivne vzgoje v institucijah (in dejansko razvajenost, to je res). Kakorkoli pa že pogledamo na tole celo zadevo, se najbrž večinoma vsi strinjamo, da obseg snovi ni ključni problem (formalni obseg je itak prevelik, realno pa ne ostane skoraj nič znanja) - ključni problem so metode, ki izhajajo še iz avstroogrskih časov in jih socializem seveda nikoli ni hotel spremeniti, ampak jih je le še dodatno oplemenitil z nagrajevanjem papagajevskega učenja na pamet (vključno z napakami - to se mi je vedno zdelo najbolj "zabavno"). Iz tega sistema je izšel tudi pedagoški kader, zato imamo še vedno med profesorji in učitelji ogromno takih, ki drugih metod, kot je učenje na pamet, sploh ne poznajo, današnjim učencem in dijakom pa je to naravnost smešno, kar (poleg zakonodaje in pravilnikov) še dodatno jemlje avtoriteto pedagogu.
Treba je vpeljati kreativnost v izobraževanje, čim prej vzpodbujati raziskovalno in samostojno učenje, pa obseg ne bo več bistveni problem in tudi znanja bo ostalo mnogo več.
rajsi naj najde kje lahko otroke naucimo vec...
morda ne bi bilo slabo, da kdor je dober v matematiki dobi dodatno uro matematike, morda celo na racun glasbe....in obratno...kdor je dober v glasbi naj dobi dodatne ure glasbe, kaksno tudi morda na racun matematike...
predvsem pa da ko se vidi da nek otrok dobiva same petke, da se mu ponudi dodatno izobrazevanje, dodaten izziv...naj dobi moznost da se dokaze za 6ko...ali 7ko..itd
dodalo bi se lahko tudi se kak predmet, mogoce ekologija ali morda celo kaj takega kot je ples, racunalnistvo (za tiste ki jih ucne ure osnov racunalsnistva dolgocasijo saj so se ze sami doma naucili mnogo vec), ali morda dodaten jezikl ali dva saj zivimo v EU in tudi svet je vedno majsi, in znanje jezikov je zelo dobrodosle in vemo da se otrok najlazje nauci jezika...morda spet...kdor ima rad jezike naj se bolj uci jezike in manj cesa drugega...
kakorkoli..
isce naj se znanje ne pa lenobo...
ta ideja tega ministra je za bruhat !!!!
No, to je teorija zelo na splošno, kako stvari organizirati v praksi za doseganje raznih plemenitih namenov pa je preobširna tema za en komentar.
popolnoma se strinjam,da je potrebna splošna razgledanost
samo ne gre mi v glavo zakaj mora učenec v srednji šoli naštevat rojstne dneve naših
pisateljev.To nekemu električarju na daljnovodu ne bo pomagalo ampak bo svoje delo opravil kakovostno le če ga bodo v šoli naučili iznajdljivosti.
Delam v šoli, zato me taka degradacija znanja sili k bruhanju! Negativne ocene so postale problem učiteljev in ne več učencev!! Če se včasih mularija ni učila so pač ponavljali razred, nekateri pa celo niso izdelali OŠ. Danes jo izdela vsak, ki se na poti do šole ne izgubi oz. se zna podpisat na pisno nalogo... Res je, da statistika na papirju izgleda lepše, dejanskega znanja pa je vse man!! PROBLEM SLOVENSKE ŠOLE JE PERMISIVNA VZGOJA IN RAZVAJENI OTROCI, dragi moji...
točno vemo kdo je bil tedaj na oblasti in kdo je sedaj
enaka oblast enako razmišljanje samo 30 let razlike
ko sem bil se sam v OŠ je bila veliko prelahka in ker mi ni predstavljala izziva mi je naredilo to vec skode kot pa koristi...
Absolutno pa se strinjam, da se spremenijo vsebine v prvem triletju devetletke, ker to, kar se grejo sedaj, je samo podaljšek vrtca. Potem pa šokantna obremenjenost v 4. razredu, ko se pojavijo prve ocene, ko je otrokom odvzeto tisto, kar so imeli zagotovljeno v letih, ko smo se mi npr. že spopadali s konkretnimi učnimi temami. Je pa res, da učenci včasih niso bili večinsko tako močno bombandirani iz vseh strani z raznimi interesnimi dejavnostmi oz. tisti, ki smo bili, smo pač bili. Na to se ni oziral nihče, ker je bila to tvoja odločitev in izključno tvoj problem. Tudi ni bilo napovedanega spraševanja (to govorim za SŠ, za OŠ ne vem, če imajo to), kar pomeni, da smo od učnih vsebin tudi več odnesli, če nismo hoteli doseči slabega uspeha.
Dejstvo pa je, da slovenski osnovnošolci s šolo niso obremenjeni (tako kažejo raziskave, ki so tudi javno dostopne, vendar javnosti ne zanimajo, ker niso dobra kost za medijsko obiranje). Obremenjujejo jih predvsem mediji, ki dvigajo prah s takšnimi prispevki in starši, ki jim v glavo vcepijo to, da so bogi, da ne zmorejo, da je za vse kriva šola ter seveda miselnost, da v šolo hodimo za papir. Ne!!!!! V šolo hodimo po znanje, papir pa se sekundarni plan.
na neki srednji šoli imajo učitelja ,ki je bolan na razne prešerne in cankarje.Kdor ne pozna vseh življenjepisov teh umetnikov ne dobi pozitivne.Komu na K....c
ko sem se ja učil za mizarja je bil poudarek na lesu in njegovih izdelkih
danes pa nimaš pozitivne če ne znaš zdeklamirat Gregorčiččevo Sočo
otrokom je treba dati spodbudo,da sami raziskujejo in iščejo cilje svojega življenja ne pa
tupit glavo z neuporabnimi časovno povoženimi zadevami
gre samo zato, da se naučiš xy strani! kar je v piflarskem smislu sicer naporno, a v resnici enostavno, saj ne terja nikakršnega razmišljanja. na tak način pridobljeno znanje pa je zgolj podatkovna baza.
cilj mora biti naučiti mnogo težje vsebine, a preko ustreznih poti in z ustreznim časom!
da bi ga pridobili, je potrebno porezati balast, ki ga je vse preveč!
Denar je v drugem planu. Najprej je treba metode usmeriti v vzpodbujanje intelektualne samostojnosti učenca / dijaka / študenta, potem pa šele z nagrajevanjem ločevati dober pedagoški kader od slabega. Z izvajanjem neodvisnih anket, spremljanjem uspeha učencov tega pedagoga in podobno.
Problem ni v obsežnih učnih načrtih, čeprav so nekateri res takšni, problem je v načinu učenja
In ta je še vedno po nekaki inercijski logiki 'ex cathedra', čeprav se je ob uvajanju devetletke na veliko razpravljalo o možnosti uporabe metod diskusije, projektnega dela, samostojnosti...
Seveda ne trdim, da teh metod v OŠ ni, nasprotno, marsikje zagnani mlajši kader poskuša vse mogoče, pa na koncu ugotovi, da nima nič od tega (morda malček zadovoljstva) in da je največkrat celo prizadet glede na 'centralni tok'.
Če poenostavim: problem je v nagrajevanju, vendar ne nujno finančnem.
Tega ni, ali pa ga je premalo.
Se podpišem, bravo.
Brez vzpodbujanja kreativnosti, samostojnosti in lastneag razmisleka ni prihodnosti, ampak samo čredica ovac. Ovce pa - kot vemo - ne pridejo dlje kot do frizerja in mesarja.
se opravičujem za tipkarske napake
p.s. sem visoko izobražen, tako da ne govorim tja v tri dni
možgane je treba nonstop obremenjevat, da se aktivni, drugače nima smisla da jih sploh še imamo...