"Tranzicija nas je skvarila, pozabili smo na te visoke vrednote: solidarnost, svobodo, pravičnost. Čas je, da jih spet izobesimo na svojo zastavo kot naše najboljše vodilo," je na slovesnosti med drugim pozval Lukšič. Foto: MMC RTV SLO/Aljoša Masten

Komandant Stane je bil preprost človek, izšolan za peka. Občutljiv za krivice malega človeka do te mere, da ga je klic svobode gnal v Španijo v boj proti Frankovi falangi. /.../ Zato je in bo ostal v srcih slovenstva in za Republiko Slovenijo eden največjih herojev, zgled poštenosti, predanosti narodu ter veliki vojskovodja.

O Francu Rozmanu - Stanetu
Proslava ob prazniku upora proti okupatorju v Ljubljani
Zastave borčevskih organizacij z rdečo zvezdo so v zadnjem času znova kamen spotike. Foto: MMC RTV SLO/Ana Svenšek

Predsednik Socialnih demokratov je na Vojskem, na osrednji slovesnosti v spomin na prenos ranjencev iz Primorske in Gorenjske na Notranjsko, zbrane opomnil na pomen partizanskih bolnišnic Franja in Pavla in na to, kaj je prenos ranjencev simboliziral - človečnost: "Človeško življenje je bilo cenjeno bolj kot doseganje svetih političnih in vojaških ciljev." "To je partizanstvu dajalo visoko etično držo, kar je dvigovalo moralo borcev in velike večine slovenskega naroda, ki je podpiral antifašistično gibanje," je med drugim dejal Lukšič.

Pomen rdeče zvezde
Dotaknil se je tudi partizanske simbolike, ki je bila v zadnjem času (znova) kamen spotike slovenske politike. Med drugim je poudaril, da je bila znak goreče volje partizanov po svobodi prav rdeča zvezda: "Antifašistično gibanje je svobodo izbojevalo prav pod rdečo zvezdo. Brez teh uspehov bi ne mogli utrditi naše domovine in je pripraviti na osamosvojitev leta 1991."

Partizanstvo je združevalo rodoljube, ki so se uprli proti okupatorju, proti nepravičnosti, proti neenakosti, proti centralizmu in proti predvojnemu režimu, je poudaril v svojem nagovoru in dodal, da je bil to boj za spremembo nacionalnega značaja, za dvig politične zavesti, za slovensko državo: "Svobodno življenje naroda je mogoče samo v samostojni suvereni državi. Kdor je temu nasprotoval, se je postavil na stran okupatorja: proti slovenski državi, proti lastnemu narodu, proti svobodi in proti rdeči zvezdi."

Medtem ko je bila tista generacija, ki je dala najboljše ljudi - Kidriča, Kardelja in Franca Rozmana – komandanta Staneta -, "dovolj modra, hrabra in zato tudi močna, da si je zastavila ta velikanski cilj: postaviti Slovenijo na svetovni zemljevid in hkrati malemu človeku omogočiti boljše življenje", pa se pred našo generacijo postavlja vprašanje: kam naprej, opozarja Lukšič.

Slovenija potrebuje "vlado, ki bo združevala, ne razdvajala"
Prvi mož SD-ja rešitev trenutne situacije vidi v drugačni vladi: "Slovenija potrebuje vlado, ki bo znala angažirati najboljše ljudi in strokovnjake za doseganje skupnih ciljev. Vlado, ki bo združevala, ne razdvajala. /.../ Slovenska družba se ustavlja, treba jo je spraviti v pogon. Prav to je naloga vlade in politike. Ne pa, da s svojimi izjavami in ukrepi oziroma neukrepanjem vzpostavlja nove blokade in nove krivice." Politik pri tem ugotavlja, da je treba bremena pravično porazdeliti - da morajo bogati nositi večje breme, "zato je nujno uvesti davek na premoženje".

Komandant Stane je bil preprost človek, izšolan za peka. Občutljiv za krivice malega človeka do te mere, da ga je klic svobode gnal v Španijo v boj proti Frankovi falangi. /.../ Zato je in bo ostal v srcih slovenstva in za Republiko Slovenijo eden največjih herojev, zgled poštenosti, predanosti narodu ter veliki vojskovodja.

O Francu Rozmanu - Stanetu