Vaša ocena: 
Ocena 3,6 od 16 glasov
Ocenite to novico!
| DEJAN LEVANIČ (SD): ZAKON O MALEM DELU IMA DVA CILJA | ||
| - Večja socialna varnost študentov – pokojninsko, invalidsko in zdravstveno zavarovanje, delovna doba, uradne delovne izkušnje. - Študent bo lahko intenzivneje študiral – omejitev dela (največji možni zaslužek 6.000 evrov na leto) bo spremljalo večje število štipendij (cenzus se poviša iz minimalne v povprečno plačo). |
||
| Nekdo piše zakone, za katere pravi, da so namenjeni določenim skupinam, teh pa ne povabi in jim ne prisluhne. | ||
| Alenka Jeraj, SDS | ||
| V SLS-u se sprašujemo, kaj je sploh mogoče reči o zakonu, ki mu nasprotujejo vsi , ki jim je namenjen? | ||
| Jakob Presečnik, SLS | ||
| V DZ-JU TUDI ŠTUDENTI | ||
| Prvo branje predloga zakona o malem delu v D-ju spremlja tudi nekaj študentov. Zanima jih, v katero smer se bo razvila razprava o malem delu, in, ali bodo poslanci znali argumentirati, zakaj razpravljajo o zakonu, ki uvaja "neko obliko mezdnega dela", je pred sejo dejal član predsedstva Študentske organizacije Slovenije Marko Funkl. "Zakon o malem delu je tako slab, da se ga niti z dopolnili ne da popravljati. Druga socialna področja niso urejena, kot bi morala biti, in študentsko delo ni takšen problem, kot ga želi prikazati minister za delo, družino in socialne zadeve Ivan Svetlik," je zatrdil. Malo delo po njegovih besedah uvaja neko novo obliko "mezdnega dela, ki je lahko nevarna za vse". Funkl sicer verjame, da bodo poslanci resno vzeli današnjo razpravo, da bodo poslušali argumente "in ne bodo zvečer prišli le glasovati, kot se je že večkrat zgodilo". Vir: STA |
||
Poslanci po peturni razpravi o zakonu o malem delu niso zbližali stališč. Medtem ko ga koalicija načeloma podpira, opozicija vladi očita neusklajenost s socialnimi partnerji.
Koalicijske stranke zakon načeloma pozdravljajo, a poudarjajo, da bodo v nadaljnji obravnavi potrebni popravki. Čeprav so v koalicijskem Zaresu glede podpore neenotni, opozicija pa zakona ne podpira, bo predlog v četrtek najverjetneje dobil podporo za nadaljnjo obravnavo v DZ-ju.
V uvodu v parlamentarno razpravo ob prvem branju predloga zakona je minister za delo Ivan Svetlik dejal, da želijo "z uvedbo zakona o malem delu povečati prožnost trga dela in zagotoviti ustrezno varnost vsem, ki bodo opravljali takšno delo". V Sloveniji je po njegovih besedah vse več ljudi, ki opravljajo delo s priložnostnim značajem, tem ljudem (dijakom, študentom, upokojencem in brezposelnim) pa je treba zagotoviti pravice iz sistema socialnega zavarovanja, ki jih zdaj nimajo. Vsem, ki bodo opravljali malo delo, se bo po novem upoštevala delovna doba, saj bodo plačevali prispevke v zdravstveno in pokojninsko blagajno.
| Preberite tudi: Slamnata podjetja "ustavila" zakon o delovnih razmerjih |
Svetlik: Na neprimen sistem študentskega dela nas je opozoril tudi Bruselj
Poleg tega je sistem študentskega dela v Sloveniji zdaj problematičen, na to pa je Slovenijo opozorila tudi Evropska komisija, je spomnil Svetlik. Ta je kritična, ker obstoječi sistem ne vključuje socialnega zavarovanja, študentom in dijakom pa ne daje nobenih pravic, je dodal.
Minister je zatrdil še, da zakon o malem delu omogoča študij in sredstva zanj. Kot je znano, predlog sicer predvideva začasno in občasno delo v obsegu največ 14 ur na teden oz. 60 ur na mesec oz. 720 ur na leto. Omejitve so predvidene tudi za delodajalce, ki po novem svojih dejavnosti ne bi mogli graditi več zgolj na malem delu, temveč bi morali ponuditi tudi zaposlitve, je poudaril.
SNS: Pride lahko do razbijanja velikih delovnih mest na mala
Kot je znano, je na predlog zakona o malem delu vezanih več pomislekov. Mnogo jih je, denimo, nanizal Silvan Majhenič, ko je predstavil stališče poslanske skupine SNS-a. Kot je dejal, se pri vsem skupaj poraja vprašanje razlike med malim delom in delom za krajši delovni čas. Sam vidi eno zelo pomembno - da malo delo ne bremeni stroškov dela iz naslova delovnega razmerja (odpravnine, letni dopust, prevoz na delo ipd.).
In prav ta minus, ki mu bodo priča tisti, ki bodo opravljali malo delo, omogoča porajanje dileme razbijanja velikih delovnih mest na mala, je bil zaskrbljen poslanec SNS-a. Delodajalec, ki zdaj zaposluje deset delavcev, bi jih lahko po uveljavitvi zakona o malem delu šest, je povzel raziskavo stanja v drugih državah, ki naj bi pokazala, da se je zaradi uvedbe malega dela znatno zmanjšalo število zaposlitev za polni delovni čas, med tem ko se je delež manjših del povečal za trikrat.
LDS: Že zdaj 80 odstotkov študentov dela manj kot 720 ur na leto
Po pričakovanjih je bil precej bolj naklonjen predlogu Ljubo Germič, ki je poslance nagovoril v imenu poslanske skupine LDS-a. Pozdravil je odločitev ministrstva za delo, da vse oblike občasnih in priložnostnih del uredi v enem zakonu, tako da bo študentom, upokojencem in brezposlenim omogočen enakopraven dostop do krajših zaposlitev. "Skupno obravnavo razumemo kot načelo solidarnosti med različnimi generacijami," je povedal.
In katere so po njegovem prednosti zakona? Študenti bodo pokojninsko in zdravstveno zavarovani, pri čemer bodo poravnani stroški, če bodo zboleli za kakšno poklicno boleznijo ali se ponesrečili na delovnem mestu; ne bo več nezakonite konkurence diplomantom in mladim, starim do 30 let, ki nimajo statusa študenta, ipd. Po Germičevih besedah študenti zdaj predstavljajo kar 15 odstotkov vseh delovno aktivnih mladih in zaradi dela podaljšujejo čas študija, na drugi strani pa je med njimi že zdaj 80 odstotkov takšnih, ki delajo manj kot 720 ur na leto, kar predstavlja zgornjo mejo po predlogu zakona o malem delu.
SD: Sedanji sistem študentskega dela najbolj neoliberalna oblika dela
Da je zakon o malem delu nujen, je menil tudi Dejan Levanič (SD). Tako je po njegovem zaradi vedno več oblik nestandardnega dela, ki, če želimo imeti socialno državo, terjajo uvedbo enotnega okvira pravic in socialnih zavarovanj za vse, ki opravljajo začasno oz. priložnostno delo.
Poslanec je posebej spregovoril tudi o študentih, pri čemer se je navezal na raziskavo Evroštudent iz leta 2007, ki je pokazala, da slovenski študent na predavanjih povprečno preživi 18 ur na teden, 17 pa jih porabi za delo. Toliko dela vpliva na študij, je razvidno iz raziskave, zato se SD zavzema za to, da bi študenti več študirali in manj delali. Poleg tega je Levanič prepričan, da sedanji sistem študentskega dela predstavlja najbolj neoliberalno obliko dela, saj jim ne zagotavlja nobene varnosti.
SDS: Ministrstvo ignorira tiste, ki jim je zakon namenjen
Alenka Jeraj je v imenu poslancev SDS-a izrazila zaupanje v dober namen predloga zakona, vendar ni mogla mimo kritike. "Predlog je izvedbeno precej slab, poleg tega pa ministrstvo tradicionalno slabo načrtuje finančne posledice," je menila. Pomanjkanje analiz pa ni edino, kar je zmotilo SDS, saj poslance največje opozicijske stranke skrbi, ker "ministrstvo ignorira vse tri skupine, ki jim je zakon namenjen", namesto da bi s študenti, upokojenci in sindikati vodili socialni dialog.
Jerajeva je priznala, da bi sistem študentskega dela potreboval nekatere izboljšave. Tudi po njenem bi bilo treba izboljšati nadzor nad uporabo študentskih napotnic, bolj bi bilo treba obdavčiti študentsko delo, da ne bi predstavljalo nelojalne konkurence, zaostriti bi bilo treba pridobivanje študentskega statusa ipd. Vendar ne čez noč in ne brez pogovorov z vpletenimi, je opozorila poslanka, ki ne verjame v napovedi o tem, da bo štipendij več, sočasno z omejitvijo študentskega dela, "ker so zakoni (štipendije so urejene v svojem zakonu, op. a.) slabo pripravljeni in podaljšujemo čas njihove uveljavitve".
Zares: Več denarja za domove, manj za servise in ŠOS
Ni res, da bi vse lahko rešili z boljšim nadzorom, je nato zatrdila prva poslanka Zaresa Cveta Zalokar Oražem. Spomnila je, da se zlorabljanje pojavlja pri vpisovanju na fakulteto za alibi za možnost opravljanja študentskega dela; študij se podaljšuje (tudi 10 let); preprodajajo se napotnice za 10-odstotno provizijo ipd. Malo delo ohranja pozitivne strani študentskega dela, ščiti pravice dijakov in študentov in jim omogoča socialno varnost, je povedala. Pozitivno se ji zdi, da bodo šle dajatve od študentskega dela za štipendije, študentske domove, izvajanje inšpekcijskega nadzora, vzdrževanje in vodenje evidenc, rizični sklad, manj pa za študentske servise in Študentsko organizacijo Slovenije.
Opozorila je še, da predlog zakona brezposelnim omogoča aktivacijo (pri čemer ga lahko opravljajo le, če še naprej iščejo redno zaposlitev); upokojencem aktivnost; študentom pa delo, prilagojeno študiju.
SLS: Malo delo bi bilo treba sprejemati skupaj s štipendijami
Jakob Presečnik (SLS) je podobno kot Jerajeva opozoril, da zakonu nasprotujejo vsi, ki jim je namenjen, po drugi strani pa se, kot je dejal, v poslanski skupini SLS-a zavedajo, da je študentsko delo treba urediti. Koaliciji tako kot v SDS-u najbolj zamerijo to, da predlog nima "bistvenega elementa, to je uspešnih pogajanj s socialnimi partnerji, kar je tudi zaveza koalicije iz koalicijske pogodbe".
Presečnik je prepričan tudi, da bi bilo treba zakon sprejemati skupaj z zakonom o štipendiranju. Zato v SLS-u pričakujejo, da si bosta vlada in ministrstvo do jeseni vzela čas ter pripravila boljše rešitve, ki bodo usklajene tudi s socialnimi partnerji.
DeSUS: Bojimo se nelojalne konkurence
V DeSUS-u se po besedah Franca Jurše z zakonom načeloma strinjajo in ga bodo v prvi obravnavi podprli. Prepričani so, da zakon ustrezno določa meje, do kdaj lahko študent še dela, pozitivno pa se jim zdi še, da upokojencem omogoča aktivnejšo starost.
Tisto, kar jih moti, je strah, da bo malo delo, kot je trenutno opredeljeno v zakonu, bilo nelojalna konkurenca nezaposlenim in malim delavcem, zato bi bilo treba zakon v nadaljnjih obravnavah po njihovem ustrezno spremeniti.
Študenti, sindikati in strokovnjaki proti zakonu o malem delu
Spomnimo. Študentje zakonu nasprotujejo, ker časovno in glede na zaslužek omejuje študentsko delo. Ob tem skupaj s številnimi strokovnjaki in sindikati opozarjajo, da vlada ob tem ni zagotovila ustrezne štipendijske politike. Menijo, da bo malo delo le še povečalo zaposlovanje v negotovih oblikah dela. Obdavčeno bo s 30-odstotno stopnjo, opravljali pa ga bodo lahko še upokojenci in brezposelni.
Kar se tiče dohodninskih zadev, niti nima smisla da se oglašam, glede na to, da tudi meni ni jasno od kod komu kaki zneski. Očitno je sistem že zdaj tako nastavljen, da bi vsak od nas potreboval svojega računovodjo za optimalno dohodninsko napoved.
Kot sem omenil, moja plača zaenkrat zagotavlja udobno življenje, kako šele bo, pa vprašanje. Ker nimam kakih finančnih botrov, sem se za rešitev stanovanjskega problema sam zakreditiral do te mere, da mi mesečno ostane malo več kot minimalc. In to mi zaenkrat zadošča. Ko pride še otrok (upam da v kratkem :) ), pa ne vem več koliko mi bo ostalo, saj me moj plačni razred na lestvici za plačilo vrtca postavi nekje med 300 in 400€ na mesec.
Drži pa eno - več kot imaš, več si privoščiš. Skoraj podzavestno. Tudi planiraš večje zadeve, vidiš da imaš več na dosegu... Sam sem si že leta nazaj določil nek standard, ki si ga želim in zaenkrat mi dobro uspeva. Svojo efektivnost sem do zdaj stalno prilagajal potrebam, samo vprašanje pa je, če lahko to večno traja.
Kako je tistim, ki mesečno dobivajo pol manj od mene, niti nočem razmišljat. Če imam jaz vsaj možnost dobit nek kredit, ne vem kaj imajo oni. Ampak to so že druge zgodbe... jaz sem sebi postavil letvico višje od minimalca - nikoli se ne želim boriti samo za preživetje, temveč vedno želim ustvariti še nekaj več, da si zagotovim vsaj še malo dodatnega udobja.
To preprosto ni res, večina študentov je za ta zakon - se predobro zavedajo da študentu, kateremu namen je čim hitreje doštudirat ta zakon ne bo škodil, nasprotno, več študentov bo imelo štipendije in zaposlitev po koncu študija (saj podjetja sedaj raje kot da bi zaposlila vzamejo naslednjega študenta) - (tudi to o strokovnjakih ni pojasnjeno kateri so mišljeni in njihovi argumenti), proti so le simpatizerji študentskih servisov in organizacij, ki se zavedajo da bo ob sprejetju zakona na voljo veliko manj sredstev za njihova zapravljanja za prekomerno birokracijo, za jahte in mnenja o nakupu diskotek; in pa firme, ki jim je prav prišla poceni delovna sila in nič obveznosti za socialne potrebe najete delovne sile.
Se pa seveda mora hkrati uredit večje število štipendij in zakrpat razne luknje podaljševanja statusa (npr. s prepisovanjem na fakultete, katere dotičen študent nato nikoli ne obišče in nato s prepisom na zavode, ki niso pod okriljem istega ministrstva), kar pa je itak napovedano.
Vsekakor polom, tako kot je polom celotna vladajoča koalicija.
Ja...kaj pa so tisti ljudje, ki se jih spodbuja k nedelu in celo življenje dobivajo socialno podporo, samo zaradi svoje etične pripadnosti? A oni pa niso nelojalna konkurenca?
Ne me silit bruhat, lepo vas prosim...
Vse ostale pa lahko tolažim s tem, da bodo enkrat tudi Bavčar, Šrot & Co. z vsemi aktualnimi, preteklimi in prihajajočimi politiki drago plačali za svoje grehe in narejene napake.
zmanjšanje sive ekonomije,
vzpodbujanje rednega študija,
aktiviranje nezaposlenih,
angažiranje upokojencev...
Jasno je, da brez ustreznih varovalk ne gre. Na primer iz nemških izkušenj glede dela nezaposlenih, se mi zdi, da so pri nas našli ustrezno varovalko za redno zaposlene.
V kombinaciji s štipendijsko politiko, ki predvideva enormno povečanje (kvalitativno in kvantitativno), pa bi reševali socialne probleme študentov in vzpodbujali redni študij.
Kar pa očitno mnogim ne paše.
http://www.nbcbayarea.com/news/local-beat/Suffer-These-Crimes-in-Oakland-Dont-Call-the-Cops-98266509.html
tako je japanac,. problem je v glavah....
Vsi razlogi so mi kristalno jasni. Zato še enkrat poudarjam, da to niso delovna mesta, ki bi jih nekdo kradel Slovencem. Vsaka razvita država za dela z najnižjo dodano vrednostjo najema poceni delovno silo iz manj razvitih držav. S tem se tudi sili lasten narod, da bolje poskrbi zase in išče delovna mesta z višjo dodano vrednostjo in posledično z višjo plačo.
Nočem biti nesramen, poniževalen ali še kaj hujšega, ampak dejansko me zanima, koliko prošenj v življenju spiše povprečen delavec, ki 20 ali 30 let dela na istem delovnem mestu in jamra čez vse skupaj.
Vem, da se marsikdo z mano ne strinja, ampak sam pač sledim prepričanju, da je dela dovolj, le fleksibilnosti manjka. Pa seveda - včasih je treba it tudi kako stopnico nižje, da pozneje lahko spet rasteš.
14. julij 2010 ob 10:00
Prijavi neprimerno vsebino@Milena; 14. julij 2010 ob 08:43:
Po drugi strani poznam primere, ki imajo po 1000-1500€ plače pa še kurci dobijo nazaj dohodnino.
Dejte že enkrat lepo prosim izstopit iz prepričanja da je plača 1500€ megalomanska. Drži, je nadpovprečna, zagotavlja udobno življenje - ampak samo pod pogojem, da živiš pri mami in da nimaš otrok v vrtcu.
zelo rad bi jo imel. moja trenutna je pol nižja. pa še moram dati za dohodnino. če delodajalec manj odvaja moram jaz namesto njega. Že tako sem podplačan in potem moram še plačevati tisto kar bi moral delodajalec.
Imam prijavljena dva otroka na ženo, ker ima plačo med 1000-1500 eur. in še mora plačati. vse to so prelepi rezultati, ki jih je začel bajuk, tale vlada pa samo nadaljuje. kje so časi ko je moj oče plačal malenkost pa je samo mene imel prijavljenega kot vzdrževanega člana. pa je imel dvakrat višjo plačo kot moja žena. nominalno, pred 15 leti. žena pa ima pol njegove plače in dva otroka prijavljena kot vzdrževana člana. pa še mora plačati s tem, da ji delodajalci na polno odvajajo.
prvič. zelo rad bi videl kako uni kurci, kot si napisal, dobijo dohodnino še nazaj, ker je to prava katastrofa.
drugič. zelo rad bi videl, kako si s plačo recimo 1300 eur ne moreš organizirat življenja? če rabiš nasvet kako si ga s pol manj ti lahko povem par čarobnih formul. je pa res, da potem ni luksuza.
Upam, da v resnici ne verjameš tistemu, kar si napisal.
Noben Romun, Bosanec, Uzbek, Slovak ali Albanc ne bo Slovencu vzel delovnega mesta. Vsi ti že sicer dolgo delajo po Sloveniji in marsikdo celo solidno služi, pa vendar to ni jemanje delovnega mesta Slovencu, ker vemo, da Slovenci takih del, kot jih opravljajo tujci, ne bi nikoli opravljali. Lep primer je gradbeništvo in obiranje pridelka.
To, kar imamo v državi ta trenutek, je siva ekonomija na kubik. Cel kup odraslih dela na napotnice, cel kup jih fuša na črno, na koncu pa se ne ve kdo pije in kdo plača. Ta zakon o t.i. malem delu bi v ustrezni obliki lahko rešil omenjene anomalije v sistemu dela in zaposlovanja. Res je, da ima v trenutni obliki veliko pomanjkljivosti, vendar bi ravno zato morali vsi partnerji sedeti za isto mizo in zakon spiliti, tako pa ga vlada sprejema z glavo skozi zid, upokojenci, sindikalisti in študenti pa mu kategorično nasprotujejo brez konkretnih lastnih predlogov. Banana republika.
Če bi želeli motivirati študente za študij, bi morali uvesti virtualno šolnino. Vsak študij se ustrezno ovrednoti in vsak študent ga virtualno odplačuje. Odplačuje ga z izdelanimi izpiti. Daljši študij bi moral študent denarno odplačati glede na trajanje študija (zamudne obresti na virtualni kredit seveda ne bi bile več virtualne), predvsem pa bi moral v primeru opustitve študija sam plačati preostanek virtualnega kredita, ki v tem primeru ne bi bil več virtualen. Vsi izdelani izpiti bi se mu priznali in odšteli od virtualnega kredita, saj bi se šteli kot pridobljeno uporabno znanje za prihodnost.
popolnoma se strinjam s teboj
bravo
Gre le za volkove v ovčjih oblekah. Gre le za lepe besede in ugajanje. Vlada pa razmišlja samo o tem kako bi državljanom pokradla še več denarja in odvzela še več pravic. Gre za navadne kapitalistične svinje in nič drugega. Njen namen je spreti javni in zabebni sektor, delavca za tekočim trakom in inžinirja ... tako da bi lahko uresničila svoje podle načrte. Upam, da bomo dovolj pametni, da jim povemo kdo je država. Da to niso politiki ampak državljani.
Kock pred parlamentom je še dovolj in tega se bi morali naši (levi in desni) politiki dobro zavedati.
Priden študent/dijak bo nagrajen tako kot mora biti in bo dobil štipendijo, ki mu pripada za njegovo delo! Raje na ulice za večje štipendije in razne subvencije kot pa, da se repenčite, da hočete delat.
Za predstavo: - Študentska štipendija osnova 54 € + ostali dodatki : vir vaš prelepi http://www.studentska-org.si/index.php/Stipendije.html .
Povprečje nekje okoli 150 €/mesec + 60 ur(za delo)* 4€ = 390 € + subvencija za bivališče...
Vse ostalo je lari fari... vlada taka ali drugačna - študentski servis je lahko samo v banana republiki!
Dejstvo je da je treba to področje urediti in nekdo mora grizti kislo jabolko tako ali drugače...
Sedaj pa sfaliranci talajte minuske.
Lp.
Potem pa na novo s tvojo komando, a ne?
MISLIM DA JE CAJT,DA JIH VSE SKUPAJ ,TAKO ENE KOT DRUGE NAŽENEMO IZ PARLAMENTA
DEJMO SE ZBRAT IN JIH NAGNAT
OBDAVČITEV 34.9 NAMESTO 14%!!!
plus takooo veliko nepotrebne birokracije in postopkov, da se 3/4 podjetij že samo zaradi tega ne bo odločilo za malo delo..
plus to, da je kriminal študente primerjati z upokojenci!!
FDV očitno želi prekašat še najbolj neoliberalne kroge Ekonomske fakultete v LJ, minister Svetlik pa gre prav v že omenjeno smer poenostavitve pogojev ustvarjanja kapitalskih dobičkov z vse manjšo prerazporeditveno funkcijo; ne le od tistih, ki imajo k tistim, ki nimajo, teveč vse manj tudi med vpletene v proces proizvodnje.
Ta vlada si ne zasluži imena leva, še manj pa si Social demokrati zaslužijo pridevnik socialni.
Milijoni za Stožice, milijoni za TEŠ 6, 300 milijonov za elektronsko cestninjenje (ki jih bo pobasalo par firm, od tega bo ziher kakšna iz Ultra družine), 350 milijonov Grčiji, ob hkratnem krčenju pravic delavca, pravic upokojenca, pravic študenta, pravic bolnika, pravic državljana, pravic javnega uslužbenca ...
Ukrepi pomoči gospodarstva (zlasti subvencioniranje delovnega časa) so bili luknja v vodo, saj vidimo, da npr. Prevent že odpušča. Denar so spet pobasali lastniki kapitala, agonija delavcev se je pa le zamaknila za leto, leto in pol.
Hkrati pa ni bila vlada sposobna narediti programa sanacije slo. gospodarstva, sheme spodbujanja inovacij, stimulativne davčne zakonodaje, spodbud samozaposlovanja, na področju mednarodnih ekonomskih odnosov SPI ....
Dragi moj Pahor, za**bal si na polni črti. Zelo se bojim, da bo bilanca ob koncu te vlade zelo, zelo negativna :(
Mal se zberte!
Ampak samo eno - kako bi delavcu za isto delo kapital dal manj, država pa pobrala več.
Namesto, da bi se država Slovenija vprašala, ali je sploh upravičena pobrati kar koli od kogar koli, glede na to, da dela z denarjem kot "svinja z mehom".
Rezultat bo to, da bo nekaj posameznikov (kapital) noro bogatih, država bo še naprej delala kot svinja z mehom (to pomeni - tistim posameznikom dajala še dodatno denar), večina ljudi bo pa živela zelo slabo.
Toliko o "socialni" Sloveniji in o ministru za "socialne" zadeve.... Nisem apriori proti kapitalu, vendar pričakujem od države, da je država vseh segmentov družbe - tako kapitala kot delavcev. In da bo v primeru premoči ene strani (v tem primeru kapitala) ščitila šibkejšo stran. V tem je npr. AUT veliko boljša od Slovenije. In žal moram reči tudi ZDA veliko boljši od Slovenije (v ZDA niti teoretično ne more firma poslovat pol leta ali celo več, brez da bi redno izplačevala plače...).
Bom pa vedno zagovarjal tudi to, da razlike v plačah in standardu morajo obstajat. Razvojni inženir, ki dela tudi po 16 ur na dan, nosi ogromno odgovornosti za svoje izdelke in si komaj izbori kak dan dopusta, si zasluži več od delavca za tekočim trakom. Preveliko enačenje vodi v izgubo volje po napredku, osebni rasti in delovni prizadevnosti. Stara Juga je lep primer.
Kar se tiče malega dela, se strinjam s konceptom, skeptičen pa sem glede izvedbe. To, da se iz plačil odteguje za pokojninsko dobo, je vredno pozdrava. Preveč državljanov in državljank pri 27ih nima niti dneva delovne dobe, dobro pa vemo, da pri sedanjih sindikalnih izsiljevanjih ni realnih možnosti, da bi omenjeni delali do svojega 67. leta, ko bi izpolnili 40 let delovne dobe.
Zanimivo je, da nihče ne predlaga deljenih pogojev glede na izobrazbo, ali pa da bi prav vsem državljanom odtegovali identičen znesek, da bi imeli po 40 letih dela potem vsi enake penzije.
Me pa res zanima kako se bo to končal...
In ker tega vprašanja ne rešuje, bodo podjetja (zaradi raznih davčnih okoliščin - beri komentar nekoga zgoraj) popolnoma vse delavce sistematično preusmerila na malo delo.
Na slabšem bodo popolnoma vsi - študenti, ker bodo po novem omejeni in davčno obremenjeni, in zaposleni, ker bodo sistematično vsi postali mali delavci (izgubili zaščito nedoločenega/določenega dela, ki ga to nudi).
Država (beri - kapital) tu hoče samo eno - da se bo veliko lažje odpuščalo, da bo delavec imel manj socialnih pravic in da jih bo poceni. Briga njih študij študentov! Če bi jih to brigalo, bi to država že davno rešila (z vpeljavo definicije, kaj je začasno delo in kaj stalno delo, in z inšpekcijami, ki bi zlorabe enostavno sankcionirale z dodatno obdavčitvijo). Pa bi lahko študentsko delo mirno imeli še naprej in hkrati bi odpravili tiste "navidezne napotnice"...
Država samo išče vir kje bi še več denarja pobrala. Najlažje dodatno obdavčit ljudi, jim pokasirat kazni ( policija te kaznuje, ko pelješ 60 namesto 50 in nikogar ne ogrožač),dvig trošarin.
Janša je rekel ob referendumu za arbitražo, da smo izgubili ozemlje že pri plebiscitu. Mislim, da so že takrat ljudje vedeli, da bodo boljše živeli v Avstriji kot v SLO. Danes so si pa tako še tisti oddahnili, ki so takrat volili proti. A bi si upali danes vprašati ljudi, ki živijo ob avstrijski meji, kje bi raje živeli? Na Koroškem si že kupujejo parcele čez mejo. Anstrijo bi si lahko vzela Slovenija za vzgled: mali davki, pomoč države za ustanovitev podjetji, vse za spodbujanje ljudi, da delajo. Čvrsti pravni red, dobra zdravstvena zakonodaja, isto delovna in pokojninska...Pri nas pa nič od pravnega reda, zdravstvo vedno bolj oddaljeno, pokojnine vprašljive, šolstvo vedno bolj na plečih staršev...Zakaj še sploh rabimo državo?
- se ga racionalno in razumno omeji (med drugim naj bi študentje predvsem... študirali)!
- se denar, namenjen bogatenju Servisov, ŠOS-a in ŠOU-vov, prekanalizira bolj racionalno in
pregledno, v namene dejanskim potrebam študentov in upokojencev.
- se zaveže o povečanju števila socialnih štipendij.
In tako naprej...
Drži.
S tako plačo te država kaznuje s polnimi cenami vrtca, z zmanjševanjem otroških dodatkov, z zmanjševanjem pomoč, subvencij, nižjimi štipendijami.
Na koncu ti ostane manj kot nekomu, ki je "profesionalna dojilja" (se opravičujem izrazu, ampak točno tako je).
Vse to drži!
Ampak ta problem se da rešit s preprosto delovno inšpekcijo (+ minitaturno modifikacijo obstoječe zakonodaje, ki bi kaznovala davčno utajevanje preko navideznega proglašanja začasnih potreb po delu).
Ne pa z zakonom o malem delu!
Ker ta zakon ima samo en cilj - kako VSE delavce spraviti na nivo malih delavcev!
Po drugi strani poznam primere, ki imajo po 1000-1500€ plače pa še kurci dobijo nazaj dohodnino.
Dejte že enkrat lepo prosim izstopit iz prepričanja da je plača 1500€ megalomanska. Drži, je nadpovprečna, zagotavlja udobno življenje - ampak samo pod pogojem, da živiš pri mami in da nimaš otrok v vrtcu.
a) da bodo totalno vsi delavci postali "mali delavci" (študenti imajo tu kar prav),
b) da bo država po novem pobirala davke tudi tam, kjer jih dosedaj ni (ker klientelistični priseski na proračun rabijo več in več denarja...).
G. Svetlik - minister za delo, družino in socialne zadeve - ko se je govorilo o izkoriščanju začasnih delavcev, ste pleteničili, da je to stvar "pogodbenih odnosov med delavcem in delodajalcem", zdaj bi nas pa radi vse spravili na suženjsko delo pod kapitalom, kjer nas bo kapital lahko z danes na jutri vrgel na cesto.
SRAM VAS BODI! Vi niste minister za delo in socialne zadeve - vi ste minister za kapital!
omg kaj res 500€ kazni? vožnja v napačno smer na AC = 250€ priceless.
Zgleda je tvoja mati ogrožala koga že? Semaforje?
Nej kdo neki organizira, takoj grem razbit parlament...