Vaša ocena: 
Ocena 4,2 od 5 glasov
Ocenite to novico!
Socialni partnerji tudi na tokratni seji Ekonomsko-socialnega sveta niso našli skupnega jezika glede malega dela in ostajajo vsak na svoji strani.
Znano je, da je predlog zakona o malem delu že v javni razpravi, do njega pa so kritični študenti, sindikati in delodajalci. Kritike zadnjih dveh skupin kažejo na to, da so njuni predstavniki na različnih bregovih. Sindikati vztrajajo, da zakon ne sme ogrožati rednega zaposlovanja, delodajalci pa so kritični do omejitev, ki jih predvideva predlog, in dvomijo o zadovoljivem kompromisu. Vlada na drugi strani verjame, da bodo skupaj našli ustrezne rešitve.
NIČ BLIŽE, KO GRE ZA SPREMEMBE ZAKONODAJE NA TRGU DELA - OBRAVNAVA ZATO PRESTAVLJENA |
Svetlik ostaja optimist
Minister za delo Ivan Svetlik je tako po seji ESS-ja dejal, da imajo za usklajevanje zakona dovolj časa, in da je mogoče, čeprav obstajajo interesna razhajanja, najti marsikatero rešitev, "če bomo strpno in intenzivno delali".
Minister je prepričan, da je letni zaslužek 6.000 evrov, ki ga predvideva zakon, ustrezen znesek, od tod naprej je namreč po njegovih besedah mogoče opravljati druge oblike dela, denimo pogodbeno, saj malo delo ne pokriva celotnega polja dela.
Hribar Milič: Zakon sili k sivi ekonomiji
Da so omejitve malega dela smiselne prav zato, ker bodo vključeni v to delo ohranili svoj prvotni status, ki predvideva tudi določene obveznosti, je pojasnil tudi Zoran Kotolenko, vodja programov zaposlovanja na ministrstvu za delo, ki tako kot Svetlik ne pričakuje večjih težav pri usklajevanju zakona.
Zakaj torej o roku uskladitve - 6. april - dvomijo delodajalci? Kot odgovarjajo, jim zakon nalaga dodatne administrativne ovire in onemogoča fleksibilne oblike zaposlovanja, ki jih v določenih obdobjih podjetja potrebujejo. Zakon zato po besedah direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča sili k dodatni sivi ekonomiji. Poleg tega delodajalce motijo še omejitve glede trajanja dela in zaslužka, določenega števila zaposlenih in zahteve po zdravstvenem pregledu.
Rebolj: Nevarnost dela na črno, nevarnost posega v redno delo
Eno ključnih vprašanj seje je bilo, ali malo delo restriktivno ali manj restriktivno opredeliti. Če bo preveč restriktivno, bo zacvetelo delo na črno, če bo preveč ohlapno, pa lahko poseže v redno delo, je dejal predsednik sindikata Pergam Dušan Rebolj. Ključno stališče sindikata se zato ni spremenilo: malo delo ne sme pomeniti manj rednega zaposlovanja.
Rebolju se zdi zgornja meja zaslužka za študentsko delo sprejemljiva, a bo treba tu še poiskati kompromis, saj so interesi delodajalcev in sindikatov različni, je opozoril.
Krajnik: Zakon o malem delu z velikimi omejitvami
Oglasil se je še generalni sekretar na Obrntni zbornici Slovenije Dušan Krajnik, ki je zatrdil, da omejitev, da lahko dijaki in študenti delajo le 14 ur na teden, ni realna. Kritičen je bil tudi do omejitve zaslužka, zato je zakon o malem delu označil za zakon z velikimi omejitvami.
To, da so študentski funkcionarji profesionalizirani in se preseravajo z raznimi dodatki, potnimi stroški in si celo plačujejo za sestankovanje je pa na prvem mestu za ukinit. Pustit nek procent za izobraževalne projekte študentskih klubov (zabave naj se organizirajo kot profitna dejavnost klubov, brez subvencij), vse ostalo pa naj gre namensko za štipendije in študentski standard.
dej mi povej koliko ta oseba živi bolje od tiste ki dobi štipendijo??
kako bi jaz uredil malo delo....vedno ko grem na študentski servis pogledat ali je kako zanimivo delo, naletim na nekaj oglasov tipa: "Iščemo študenta prava z izkušnjami na področju pravnega svetovanja"...to bi jaz ukinil....študentsko delo naj bi, po mojem mnenju, bilo namenjeno pridobivanju delovnih izkušenj.....če ukinemo to, potem bi se rešilo veliko problemov, ki jih izpostavljajo zakonodajalci pri predlaganju tega zakona.
Lep pozdrav.
4 x 5 = 20.
Pretty close to 17, kaj ne?
V čem je torej problem?
BTW Ne, res mi ni cilj delati kot kelnar. In verjamem, da nas je kar nekaj, ki nam to ni cilj. Vključno z upokojenci. Prav zato mi je pa smešno, ko "študenti" ponavljajo, da se jim bodo obvzela ta mesta.
Koliko je "študenskega dela malo", pa največ pove število raznih servisov, ki so nekaj let pognali kot gobe po dežju (dobesedno vsako selo je ustanovilo študentski servis) in mencanje študentske organizacije, kaj naj zdaj s tem silnim denarjem počne (pa potem želi kupovati razna kopališča na dokaj dragih lokacijah v Lj, četudi lastnik kopališča sploh ni prodajal).
na zavodu je 100.000 ljudi, večina od njih z družino. pa ne, da hočeš reči, da so vsi cepci in morajo imeti študentje pred njimi prednost? Ker za državo je bolje, da se zaposljuje tiste, ki so iskalci zaposlitve, kot tiste, ki redno študirajo. Zakon zagotovo ni odličen, ob kozmetičnih popravkih pa bi lahko postal zelo dober.
Že res, da bi vsak raje delal za 8 evrov, kot pa za 3. Amak takšnega dela je malo in ga je v nekaterih strokah težko najti. Še vedno ni nihče pojasnil, za kaj (ali koga) je dobro omejevanje dela na število ur. Zakaj ni naprimer raje delo čez te ure "samo" bolj obdavčeno in ne prepovedano. Pa še nekaj, ljudi, ki na borzi čakajo na delo je zelo malo, ali praktično nič. Na borzi so tisti, ki jim za delo ni (za določen ali nedoločen čas) in tisti ki so manj ali sploh nesposobni. In takšnih se delodajalci otepajo.
@Dragoon
So pa res bogi ti inšpektorji, ki jih študenti in delodajalci okrog nosijo.
@pikam_dopust
Eno je redno delo za najmanj 8 ur na dan, drugo pa je študentsko delo 4-5 ur na dan, kjer si urnik dela lahko prilagajaš študijskim obveznostim. Res misliš da boš sedaj ti dobil delo v neki kavarni ali trgovini namesto študenta, ki to delo opravlja sedaj. Boš zadovoljen z tem delom? Če pa misliš da študenti jemljejo delovno mesto tebi in podobnim, ja, potem pa tvoja diploma ni nič vredna.
Prav, da tisti, ki podpirate zakon sanjate, da se bo sedaj vse izboljšalo. Odprla se bodo dobra delovna mesta, pokojninska blagajna se bo napolnila, izhod iz "krize" pa je neizbežen...
Ta zakon tega teoretično ne more narediti, saj je % študentov na trgu dela zelo zelo majhen (3).
by Anarhist
Meni se zdi najbolj problematično neločevanje med študenti, ki npr. prihajajo iz prekmurja v ljubljano, tam plačujejo najemnino in hrano, potne stroške, in med tistimi, ki živijo v ljubljani pri starših, jedo doma in imajo do faksa par minut s kolesom.
Mety
26. marec 2010 ob 16:23
Prijavi neprimerno vsebino
Študent naj študira. Če nima denarja za študij, naj gre delat in študira pač ob delu. Tako bi to moralo biti in bi bilo v neki normalni državi. Ni čudno, da bo že zdaj zmanjkalo denarja v pokojninski blagajni, če delodajalci na veliko zaposlujejo študente, ki ne plačujejo nobenih davkov in prispevkov... Če bodo študentski servisi še naprej obstajali, bo to dolgoročno za slovensko državo pomenilo popoln propad sistema. Potem pa se ne smemo čuditi, da bodo morale ženske delati do 63, moški pa do 65. leta.
Če bodo šli študentje na ulice, bi morali ostali še toliko prej. Naj mi nekdo pove, če je fer, da bo nekdo, ki je šel delat npr. pri 18-ih letih, pa potem naknadno ob delu doštudiral, moral delati isto do 65. leta, kot nek kvazištudent, ki je študij vlekel do 30. leta in dolga leta "zagreto zabušaval"? S podporo takemu zakonu, da se bo moralo delati do 65. oziroma 63. leta, se dejansko podpira lenobo. Tu sploh ni nobene logike, da bo nekdo, ki je začel delati pri 20-ih letih, moral delati zato še toliko dlje, kot en, ki je začel delati pri 30-ih letih. To je popolnoma zgrešeno. EU pa še pritiska na nas. Kaj smo sploh rinili v to EU. Samo slabe stvari nam je prinesla (evro, sicer skoraj enkrat višje plače, vendar trikrat višje cene vsega). Narobe svet, res.
Sem študent, in bi šel protestirat ZA sprejem tega zakona. Siva ekonomija je sedaj, ko ni omejitev, pa se preprodaja napotnice, podaljšuje študij, izkorišča študente in jemlje delovna mesta diplomantom. Od zgoraj napisanega se strinjam s celotnim prvim delom, kar se tiče pa upokojitve, je pa to pri 65 letih sedaj STAROSTNA upokojitev. Če nekdo začne delat pri 18. letih, bo upokojitev dočakal že prej, ker bo imel dovolj delovne dobe. Problem je samo, ko imamo tisoče fiktivnih študentov, ki so računali, da bodo delali do 60 leta, pa vlekli študij do 30ega, sedaj jih pa tepe delovna doba, ko se zvišuje starostna upokojitev ...
Trenutni sistem pa definitivno vodi v razpad sistema. Ne zato, ker je slab, ampak zato, ker ga vsi izkoriščajo, inšpekcija pa to zelo zelo težko nadzoruje.
Katastrofa!
Poznavalci so izračunali omejitev 672 ur letno, na podlagi številk, ki se zdijo razumne le njim.
Pri predlagani omejitvi ur (672 ur v koledarskem letu) smo izhajali iz opredelitve oblik dela glede na
tedenski delovni čas, kot ga razmejuje OECD in sicer:
¾ 0-14 ur / teden = malo delo
¾ 15-29 ur / teden = delo s krajšim delovnim časom
¾ 30-48 ur / teden = delo s polnim delom časom
¾ nad 48 ur / teden = nadurno delo
Kakor koli obračam teh 672 ur je to ravn premalo za stroške študija v enem letu. In to glede na urne postavke, ki veljajo sedaj in ki se bodo zagotovo zmanjšale zaradi dajatev. Torej preostanejo le še nelegalna udejstvovanja.
Štipendije se bodo povečale. Že prav, ampak kaj pa tisti, ki do štipendije ni upravičen? Zakaj nebi vzeli denarja pri študentskih organizacijah? Nisem opazil kakšne potrebe po njih in poleg organiziranja kakšnih dobro oglaševanih zabav in delavnic, ki niso vredne 2% tega, kar lahko dobiš v kakšnem študentskem/mladinskem klubu, so same sebi v namen.
Šparati na študentih in potem govoriti o nekakšni medgeneracijski solidarnosti je pa zgrešeno.
by Anarhist
"Torej, če ne študiraš lahko kvečjemu delaš dve leti, s tem da potem izgubiš vse pogoje za kasnejši redni študij. Kako lahko potem rečeš, da nekdo zabušava do 30. leta in dela prek šs. Če pa dela na tuje napotnice pa ta zakon tega ne bo spremenil, zaradi nesmiselnih omejitev bo delo na tuje napotnice le vzpodbudil.
Vse več ljudi nima denarja za študij, torej bi po tvoje morali biti bogati privilegirani"
Sicer nisi pisal meni, ampak vseeno...
Lepo, da priznaš, da se ne da študirati, če delaš.
Kdo torej dela, če ne tisti, ki sedijo v predavalnicah?
Ja, druge osebe. Ki nimajo statusa študenta.
(tiste študente "šnel kurs programov" pa sploh ne smatram za študente - in se tudi resno sprašujem, kako lahko država financira program, ki tako zelo očitno od "študenta" ne zahteva, da bi študiral - Ker tu gre za nadvse očitno neracionalno porabo javnih sredstev!).
Pa še to - ker ne veš, kako se lahko dela prek napotnice, če statusa sploh nimaš: to se v tej državi dela tako, da se najde nekega študenta, ki sicer pridno sedi v predavalnici, da ta dvigne napotnico na svoje ime. V resnici delo opravi neka druga oseba, študentu pa v zameno nakaže "keš na taco".
Kar spet lepo govori o tem, da je trenutni sistem totalno zgrešen. Želi pomagati študentom, a v resnici prek napotnic delajo vsi drugi, samo študenti ne. In seveda je logično zdaj nastal revolt - seveda ne s strani pravih študentov, saj ti tako ali tako nič ne izgubijo (omejitve so take, da bo vsak od njih z lahkoto pade v ta okvir). Ampak vsi ostali.
Čemu le se zato vsi stalno sklicujejo na ljudi, ki v resnici nič ne bodo izgubili, saj že zdaj ne morejo delati 40 ur na teden, saj študirajo?
Pa o čem ti govoriš? Brez statusa študenta ne moreš delati preko študentskega servisa. Redno se lahko vpišeš na študij le dvakrat. Torej, če ne študiraš lahko kvečjemu delaš dve leti, s tem da potem izgubiš vse pogoje za kasnejši redni študij. Kako lahko potem rečeš, da nekdo zabušava do 30. leta in dela prek šs. Če pa dela na tuje napotnice pa ta zakon tega ne bo spremenil, zaradi nesmiselnih omejitev bo delo na tuje napotnice le vzpodbudil.
Vse več ljudi nima denarja za študij, torej bi po tvoje morali biti bogati privilegirani. Ker študirati ob delu, poleg vsega drugega, za kar bi bil v tem primeru prikrajšan, pa tudi ni enostavno. Sploh pa rabiš kar dobro plačano službo, da pokriješ stroške študija, če govoriš o izrednem. O rednem študiju ob delu pa sploh ne mislim zgubljati besed.
"Reševanje" študentskega in dijaškega "problema" pa te države še ne bo naredilo normalne.
Se pa strinjam da vstop v EU ni prinesel nič dobrega. Jaz tu krivim mentaliteto slovencev, ampak o tem ob kaki drugi priložnosti.
Pa še o delu do 63/65. leta. Če delaš tisto, kar ti ustreza ne vidim bistvene razlike v teh 3. letih. Seveda pa, da delaš tisto kar ti ustreza rabiš sebi primeren študij. In te pravice nebi smeli vzeti nobenemu. Če pa delaš nekaj zaradi zaslužka, po sili trenutnih razmer, pa to največkrat postane boj za preživetje. Ti pa postaneš idealen potrošnik in gonilni člen "kapitalizma".
Da, tako enostavno je to.
by Anarhist
Delodajalci pravijo, da bodo imeli težave, če rabijo študenta/dijaka za 5-6 dni na teden, zdaj bo pa to omejeno.
Oprostite, ampak to ni več sezonsko delo! To je običajno redno delo, za 40 ur na teden! Zakaj že delodajalci ne zaposlijo kakega od mladih diplomantov (ja, dragi študenti - to je nekdo, ki je samo 2-3 leta starejši od vas in na vse kriplje išče službo, pa je ne najde; In tam boste čez 2-3 leta tudi vi. Na zavodu!). Aja, seveda - ker so nižji davki!
Študenti - pravilneje, študentska organizacija, pravi, da je to katastrofa za študente? Katere študente? Tiste, ki delajo po 40-48 ur na teden? Pa saj to ni študent! Ta človek sploh ne vidi svoje fakultete! Pravilneje bi lahko rekli - katastrofa za študentsko organizacijo! Vemo, zakaj.
Študenti pravijo, da jim bodo upokojenci konkurirali! A res? Kje? Pri selitvah pisarniškega pohištva? Pri strežbi v bifeju? Pri kurirskih delih? Pri uporabi računalniških orodij? Ne nas farbat s tako neumnimi, lepo prosim. Ali pa nas ne farbate, ker moderni študent dejansko ne zna uporabljati računalnika? Žalostno...
Zato - dragi študenti (tisti, ki res študirate) - ne bodite neumni in ne podpirajte tega sistema, ki je že danes glavni razlog za to, da imamo na zavodu kup mladih, ki ne študirajo, ker so že diplomirali. Pa tudi delajo ne, ker nimajo študentske napotnice. Pa bonov tudi ne dobivajo - ker nimajo statusa, saj so diplomirali. Pa družine si tudi ne morejo ustvariti - čeprav so dovolj stari in so šolanje končali. Ker nimajo dela, nimajo stanovanja in jih še vedno preživlja mama.
Toliko o tem.
@ Hion - ne vem, katero nemško šnelkurs večerno šolo si ti gledal (ki jo oglašujejo na podzemni železnici nevem katerega vaškega mesta), ampak na ta pravih nemških univerzah se niti teoretično ne da narediti izpita zgolj s tem, da "dva tedna pred izpitom dobiš skripto po pošti".
Zavod za zaposlovanje bi moral biti zavod, ki zaposluje. Imeti bi moral usposobljene delavce, ki bi pomagali brezposelnim iskati službo. Kdor je dolgotrajno (več kot tri mesece) brezposeln, bi moral iti na (novi) Zavod za brezposelne ali socialni zavod. Tam bi (po preudarku) dobil podporo. Vsak, ki dobi podporo, dobi enak znesek. Podpora je za preživetje. Menda brezposelni dipl. sociolog nima drugačnega želodca kot delavka z nepopolno osnovno šolo. Komur prvi zavod ponudi službo (kakršnokoli) in jo iskalec odkloni, ne dobi nikakršne podpore.
Študentske servise je treba ukiniti, njihova sredstva prenesti na sklade na ministrstvu in študentsko delo na tak način prepovedati. Tako bomo imeli študente, ki študirajo. Tako bomo dobili diplomante, ki bodo doštudirali v velikem procentu in skorajda v roku. Ker bo vsakdo pred študijem premislil, kje se bo lahko zaposlil, bo študiral tisto in tako, da bo dobil službo. Skratka, v naši državi bi se počasi lahko nehali norčevati eden iz drugega. Ni ravno primerno, da se najprej lotimo študentov, a treba je tako začeti na vseh ravneh.
Oprostite, a zdi se mi, da to ni ravno delo, ki bi ga obvladal g. Svetlik. Vidi se namreč, da ni ves problem v denarju, ampak v novem pristopi. Denar je problem drugje. Npr. na ministrstvu za okolje, kjer nočejo črpati denarja iz Evrope, pa še drugi resorji jim nagajajo. Kot nekakšni sadomazohisti. Problem kadrov bi morda lahko nadomestili z začasnem najemanjem tujih strokovnjakov, ki bi jim seveda morali vsaj znati povedati svoje vizije. Pred nami so čudna leta, izgovarjanje, da je bil Janša še slabši pa zagotovo Sloveniji ne bo prineslo napredka.
Začeti bo treba delat.
Najbolj me moti, da so izenačeni študenti, ki imajo stalno bivališče s starši, se pravi, najverjetneje ne plačujejo najemnine, hrane ipd., s tistimi študenti, ki študirajo izven svojega kraja in imajo posledično veliko več stroškov.
To, da naj redno študirajo samo tisti, ki imajo denar, je pa nesramna in primitivna izjava. Slovenija je še vedno socialna država in narod zagotovo ne bo dopustil, da lahko redno študirajo le bogati, kot se to dogaja v ZDA in še marsikje.
Predlog Zakona o malem delu je torej škodljivo, nepremišljeno skropucalo, ki se ga ne sme popravljati in spreminjati, ampak takoj umakniti iz javne (in vseh drugih) obravnav, ministru Svetliku pa mora nekdo povedati, da naj, ko naslednjič kopira nemške zakone, vsaj preveri, kaj v njih zares piše in v kakšno okolje so vpeti.
Malo delo? Ne, mezdno delo!
Recimo, da bi država poskrbela za ustrezno regulacijo in ne bilo več nobenih problemov z pretiranim delom na črno in "fušanjem" prek napotnic.
Če bodo šli študentje na ulice, bi morali ostali še toliko prej. Naj mi nekdo pove, če je fer, da bo nekdo, ki je šel delat npr. pri 18-ih letih, pa potem naknadno ob delu doštudiral, moral delati isto do 65. leta, kot nek kvazištudent, ki je študij vlekel do 30. leta in dolga leta "zagreto zabušaval"? S podporo takemu zakonu, da se bo moralo delati do 65. oziroma 63. leta, se dejansko podpira lenobo. Tu sploh ni nobene logike, da bo nekdo, ki je začel delati pri 20-ih letih, moral delati zato še toliko dlje, kot en, ki je začel delati pri 30-ih letih. To je popolnoma zgrešeno. EU pa še pritiska na nas. Kaj smo sploh rinili v to EU. Samo slabe stvari nam je prinesla (evro, sicer skoraj enkrat višje plače, vendar trikrat višje cene vsega). Narobe svet, res.