na seji. Z razpisom predčasnih volitev pa bo Pahor počakal na iztek roka, ki ga imajo za predlaganje mandatarja na voljo poslanci.
Pahor je svojo odločitev sporočil po posvetu z vodji poslanskih skupin. "V okoliščinah, ko se tudi sicer izteka mandat sedanjemu sklicu državnega zbora, prizadevanje za izvolitev predsednika vlade za tako kratek čas ni smiselno in potrebno," je zapisal v dopisu predsedniku DZ.
Pahor namreč meni, da je najprimerneje razpisati predčasne volitve. "Ni enako, ali ima vlada polna pooblastila ali ne. Prav je, da stremimo k izvedbi predčasnih volitev in imenovanju nove vlade s polnimi pooblastili," je še zapisal. Dodal je, da mora glede razpisa volitev počakati na iztek predpisanega roka, ko se za predlaganje kandidata za predsednika vlade lahko odloči tudi deset poslancev ali poslanske skupine.
S takšno odločitvijo je Pahor skrajšal 30-dnevni rok, ki ga je imel po odstopu Mira Cerarja z mesta predsednika vlade na voljo za predlaganje novega mandatarja. Ko se bo DZ seznanil z njegovim obvestilom - predvidoma prihodnji teden - pa bo začel teči 14-dnevni rok, v katerem lahko kandidata predlagajo poslanci. Sledi pa lahko še tretji poskus v 48 urah, če se poslanci zanj odločijo. Če mandatar ni izvoljen ali kandidata sploh ni, predsednik republike razpusti parlament in razpiše predčasne volitve.
Ali bo katera izmed poslanskih skupin ali skupina poslancev predlagala kandidata za mandatarja, še ni znano. So se pa nekateri zavzeli tudi za to možnost, zato da zdajšnjemu sklicu državnega zbora ne bi dodatno skrajšali mandata in bi mu tako omogočili še sprejetje nekaterih pomembnih vsebin.
Tudi datum predčasnih volitev še ni znan, parlamentarne stranke pa so o najprimernejšem datumu različnih mnenj. Kot možen kompromis se kot datum volitev nakazuje 27. maj.
Pahor končal posvetovanja s poslanskimi skupinami
Predsednik države Borut Pahor je končal posvetovanja s poslanskimi skupinami o datumu predčasnih volitev. Manjše stranke so se izrekle za izvedbo volitev maja. Danes so se pri predsedniku republike Borutu Pahorju izrekli v poslanskih skupinah NSi-ja, Levice in nepovezanih poslancev (NP) ter poslanca narodnih skupnosti. Kandidata za mandatarja ne bodo predlagali ali podprli, zavzemajo pa se za čimprejšnje volitve, lahko 27. maja. Poslanci Levice se zavzemajo prav za ta datum, a najbolj smiseln bi bil kompromis, kar po besedah Luke Mesca meni tudi predsednik države.
Vodja poslanske skupine NSi-ja Jožef Horvat je Pahorju predstavil tudi vsebine, ki jih želi DZ do konca mandata še sprejeti. Podobno kot v SDS-u in SMC-ju tudi v NSi-ju želijo, da DZ sprejme predlog dopolnitve ustavnega zakona, s katerim bi NLB zaščitili pred "hrvaškim plenjenjem". Predlog sta v parlamentarni postopek vložila SDS in NSi, o njem pa obstaja politično soglasje in bi lahko za njegovo potrditev zbrali potrebno dvotretjinsko večino. Predlog želijo še izpopolniti.
Horvat je pri Pahorju poudaril še postopke v zvezi z implementacijo razsodbe arbitražnega sodišča. Če bi se vlada odločila za tožbo Hrvaške na evropskem sodišču, bi bilo po Horvatovem mnenju dobro, da bi prišla po soglasje v DZ ali ga vsaj seznanila. V NSi tudi želijo, da epilog v DZ-ju dobijo poročila preiskovalnih komisij.
Vse navedeno pa je po Horvatovih ocenah mogoče v DZ-ju izpeljati relativno hitro in bi volitve lahko bile 27. maja. Sicer pa NSi ne bo prispeval glasov za nobenega mandatarskega kandidata.
Dobovšek za čimprejšnje volitve
Tudi vodja poslanske skupine nepovezanih poslancev (NP) in predsednik stranke Dobra država Bojan Dobovšek je zagotovil podobno. "Vlada ni bila sposobna rešiti težav glede arbitraže, NLB-ja, zdravstva in sindikatov, zato se v stranki Dobra država zavzemamo za to, da bi bile volitve čim prej, da se začnejo reševati težave," je povedal po posvetu pri Pahorju.
Na vprašanje, ali ga torej predlogi za novega mandatarja ne zanimajo, je odgovoril z besedami, da je "v resni demokraciji treba vladati".
"V razmerah, ko vlada nima polnih pooblastil, ni pričakovati, da bi z volitvami zavlačevali do skrajnega roka," pa je izjavil poslanec madžarske narodne skupnosti Laszlo Göncz. Tako je v imenu obeh poslancev narodnih manjšin predlagal, da so volitve čim prej, pri čemer pa podpirata tudi najnujnejše aktivnosti v DZ-ju, predvsem sprejem ustavnega zakona za zaščito NLB-ja.
Skrajni rok za izvedbo predčasnih volitev je po ocenah Göncza 27. maj, podpisov pod kandidaturo za novega mandatarja s poslancem Robertom Battellijem ne bosta prispevala, je zagotovil.
Tudi Pahor svojega kandidata za mandatarja ne bo predlagal. Pričakovati je, da bo o tem obvestil DZ.
Že v torek, ko se je DZ sicer seznanil z odstopom premierja Mira Cerarja, s tem pa je celotni vladi prenehal mandat, se je Pahor glede mogočega datuma volitev in morebitnega predloga za novega mandatarja posvetoval z vodji poslanskih skupin SMC-ja, SDS-a, DeSUS-a in SD-ja.
Kaj pravijo večje stranke
Medtem ko se v DeSUS-u in SD-ju zavzemajo za čimprejšnje volitve, pa v SDS-u in SMC-ju pri določitvi datuma poudarjajo pomen sprejemanja državotvornih vsebin v DZ-ju. V SDS-u so za razpis volitev za 10. junij, kot mogočo pot za dosego tega cilja pa so poudarili tudi predlog za novega mandatarja.
Poslanec Janko Veber je v torek sporočil, da je pripravljen sprejeti kandidaturo za mandatarja, če mu bo le uspelo zbrati 10 poslanskih podpisov.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje