Prihodnja leta so lahko po besedah Pahorja tudi čas, da se popravi ena redkih kritik, ki jih je mogoče zaznati v poročilih o stanju pravosodja pri nas,
Prihodnja leta so lahko po besedah Pahorja tudi čas, da se popravi ena redkih kritik, ki jih je mogoče zaznati v poročilih o stanju pravosodja pri nas, "to je kritičen odnos javnosti glede politične neodvisnosti sodstva". Foto: BoBo
false
Masleša je poudaril, da so napake v sodstvu bile in se jim tudi v prihodnje ne bo mogoče izogniti, pomembno pa je, da jih ne prikrivajo in da jih sistemsko odpravljajo. Foto: BoBo
Slavnostna seja vrhovnega sodišča

Predsednik republike Borut Pahor je dejal, da imajo vse institucije nalogo, da še učinkoviteje in uspešneje opravijo delo. Predsednik vrhovnega sodišča Branko Masleša pa je opozoril, da je zagotavljanje pravne države naloga vseh vej oblasti.

Pahor ocenjuje, da smo na področju sodstva v zadnjih letih naredili korake naprej, da pa ostaja še nekaj domačih nalog, ki jih je treba opraviti. Te morajo po besedah predsednika opraviti sodniki sami, saj jih namesto njih "ne more in ne sme nihče drug", svojo nalogo pa ima s sprejemanjem dobrih zakonov tudi politika.

Prihodnja leta so lahko po besedah Pahorja tudi čas, da se popravi ena redkih kritik, ki jih je mogoče zaznati v poročilih o stanju pravosodja pri nas, "to je kritičen odnos javnosti glede politične neodvisnosti sodstva".

Čas za razmislek o vlogi sodstva
Masleša je v svojem govoru izpostavil, da je praznovanje 25. obletnice čas za razmislek o vlogi sodstva po osamosvojitvi, "ki je bila dosleden in logičen odgovor na kršitve prava v prejšnji državi". Ocenil je, da se domneva, "da je treba samo vzpostaviti demokracijo in zagotoviti delovanje prostega trga, pa bo pravna država prišla sama od sebe, ni uresničila".

Opozoril je na številne poskuse relativizacije prava od politike in poslovno-gospodarskih elit. "Kako sicer razložiti vztrajanje pri ohranjanju nesorazmernega vpliva politike v postopkih imenovanja sodnikov? Kako pojasniti dejstvo, da nekatere parlamentarne komisije prevzemajo evidentno pravosodne pristojnosti, in kako razumeti sporočilnost mandatno-volilne komisije DZ-ja, ki posega v samo srčiko ustavnih načel neodvisnosti sodstva in pravne države ter zaradi odločitve v konkretni zadevi zavrne kandidata, ki ga je Sodni svet predlagal v imenovanje za vrhovnega sodnika?" se je vprašal.

Masleša ocenjuje, da je bilo sodstvo v preteklosti pogosto potisnjeno na obrobje, "kar se kaže v postopku sprejemanja proračuna, materialnih pogojih dela in načinih zagotavljanja izobraževanja". Tudi "primerljivost plač s preostalima dvema vejama oblasti, si je moralo zagotoviti samo prek ustavnih sporov", je spomnil.

Poudaril je, da je pretirano pričakovati, da bo sodstvo poleg svojih osnovnih nalog reševalo tudi vse socialne stiske ter strateška, gospodarska in politična vprašanja. "Zagotavljanje pogojev za delovanje pravne države je naloga vseh vej oblasti in vseh državljanov," je dejal.

Pomembno, da se napake ne prikrivajo
Je pa izrekel tudi nekaj kritik na račun sodstva samega. Po njegovih besedah je bila v sodnem sistemu pred nekaj leti navzoča "notranja perspektiva, za katero sta bila značilna samozadostnost in relativna odsotnost zanimanja za izpolnjevanje potreb pravosodnega sistema", a so zdaj po njegovi oceni taki pogledi stvar preteklosti.

Poudaril je, da so napake v sodstvu bile in se jim tudi v prihodnje ne bo mogoče izogniti, pomembno pa je, da jih ne prikrivajo in da jih sistemsko odpravljajo.

Slavnostna seja vrhovnega sodišča