Žalec je zatrdil, da je grobišče v Barbarinem rovu primer genocida na Slovenskem. Foto: MMC RTV SLO
Žalec je zatrdil, da je grobišče v Barbarinem rovu primer genocida na Slovenskem. Foto: MMC RTV SLO
Andreja Valič
Po besedah Valičeve za nami ostajajo generacije mladih, ki imajo pravico vedeti, kaj so počeli njihovi očetje in dedki. Foto: MMC RTV SLO
Obletnica Hude Jame

Študijski center za narodno spravo (ŠCNS) je ob drugi obletnici odkritja grobišča v Rovu sv. Barbare v Hudi Jami organiziral mednarodno znanstveno srečanje.

Valičeva: Sproža se vprašanje genocida komunistov nad drugače mislečimi
Direktorica ŠCNS-ja Andreja Valič je uvodoma povedala, da se ob odkritju grobišča v Hudi Jami sproža tudi vprašanje genocida komunistov nad drugače mislečimi, med katerimi so po njenih besedah tudi starejše osebe, ženske in otroci. Ob tem je poudarila specifičnost slovenskega prostora, v katerem se po njenem pojavljata čudna neobčutljivost in sprevrženost, "kjer se opravičuje storilce, in ne žrtve".

Kot pravi, v ŠCNS-ju menijo, da je naša civilizacijska dolžnost, da iščemo odgovore na vprašanja, povezana z zločini po 2. svetovni vojni, in pomagamo pri zdravljenju "ene največjih, če ne celo največje slovenske travme". Po njenih besedah za nami ostajajo generacije mladih, ki imajo pravico vedeti, kaj so počeli njihovi očetje in dedki. Sprašuje se tudi, kam na zemljevid svojih kolektivnih norosti bomo Slovenci postavili grobišče v Barbarinem rovu, zdi pa se ji, da želimo trenutno nanj predvsem pozabiti.

Dežman: Titoizem dobiva obliko zločina
Jože Dežman
, vodja komisije za odkrivanje prikritih grobišč, je poudaril, da titoizmu različni strokovnjaki pripisujejo od 89 tisoč do tudi 340 tisoč žrtev. S temi številkami naj bi titoizem po njegovem dobival obliko zločina. Povedal je, da se trenutno v Hudi Jami izvajajo infrastrukturni posegi, s katerimi želijo Barbarin rov urediti kot spomenik, kljub temu pa se sprašuje, kdaj bo rov postal spomenik državnega pomena. Poudaril je še, da so lokacije povojnih pobojev na avstrijskem Koroškem primerno urejene in označene.

Filozof Bojan Žalec je zatrdil, da se je v Sloveniji leta 1945 izvajal genocid, saj je šlo za množične poboje ene kulturne oz. identitetne skupine, primer tega genocida pa naj bi bila Huda Jama. Pojasnil je, da bi lahko genocid iz leta 1945 natančneje označili za klasicit, množično ubijanje določenega družbenega razreda, oziroma za politicid, množično ubijanje zaradi dejanske ali pripisane politične pripadnosti.

"Ljudje v sebi nosijo krivdo rablja in hude travme"
Lia Katarina Kompan Erzar
s Teološke fakultete v Ljubljani je spregovorila o tem, kako močno so morali biti zlorabljeni mladi ljudje, da so bili pripravljeni zakriviti tovrstne zločine. Po njenem mnenju ti ljudje v sebi nosijo krivdo rablja in hude travme, ki se bodo prenašale iz generacije v generacijo, dokler ne bodo o njih javno spregovorili. "Takšni ljudje težko vzgajajo naslednjo generacijo, ker morajo molčati in na ta način se travma prenaša," je zatrdila.

Pojasnila je, da se je kruto vračati v čas, ko so travme nastajale, vendar bo to, kot pravi, nekdo moral opraviti. "Največja groza pobojev je to, da so povezani z zlorabo, izdajstvom, manipulacijo in s prikrivanjem. Prvi, ki bo priznal, kako težko je živeti s krivdo ubijanja, bo pomagal vsem drugim," je dejala.

Jim Kosem z Univerze Nottingham v Veliki Britaniji je predstavil medijski projekt Spomenik, katerega cilj je vzpostaviti t. i. vseprisotni oz. digitalni spomenik, s katerim bi povezali vsa prizorišča povojnih pobojev in jih opremili s podatki, ki bi bili dostopni prek svetovnega spleta. Slikarka Margarita Marija Dolinar iz Argentine je navzočim pojasnila pomen svojega umetniškega dela Slovenska Guernica. Dejala je, da je želela na sliki prikazati žrtve v Hudi Jami s čim večjim spoštovanjem.

Obletnica Hude Jame