Vaša ocena: 
Ocena 4,0 od 70 glasov
Ocenite to novico!
| Za skoraj vse primorske Slovence je bilo nepredstavljivo vsakršno sodelovanje z italijanskimi oblastmi, še toliko bolj, potem ko so te napadle in okupirale dele Jugoslavije. Do pojava primorskega domobranstva je tako prišlo šele po kapitulaciji Italije septembra 1943 in nemški okupaciji. Nemški okupator je namreč primorskim Slovencem dal nekaj narodnostnih pravic (šole, župane itd.), zato so nekateri krogi začeli z njim sodelovati. Vendar pa primorsko domobranstvo (Slovenski narodnovarnostni zbor) ni nikoli imelo pomembnejše vloge. | ||
| Nevenka Troha | ||
| Precej slovenskih primorskih duhovnikov je kljub prevladi komunistov v njem sodelovalo z osvobodilnim gibanjem, saj so v njem prepoznali tisto silo, ki lahko doseže spremembo meje. Naj njihovo odločitev ponazorim z izjavo najvidnejšega med njimi, Virgila Ščeka, ki je v času mirovnih pogajanj v začetku leta 1946 zapisal: »Ali zdaj ali nikoli! /.../ Jugoslavija bije zdaj zgodovinsko bitko, gre 'za biti ali ne biti' naše Primorske. In generalni štab v tej bitki je naša sedanja vlada. V tem trenutku moramo biti vsi z njo, kakor en mož, brez ozira, ali je 'naša' ali ni 'naša'«. | ||
| Nevenka Troha | ||
| Delovanje organizacije TIGR so povojne oblasti dolga leta zamolčevale. Tega ne moremo reči za zgodovinopisje, pri čemer naj spomnim samo na dela dr. Milice Kacin Wohinz. Po letu 1991 pa je bila vloga TIGR-a postavljena v ospredje, pri čemer pa se je "pozabljalo" na druge primorske protifašiste. | ||
| Nevenka Troha | ||
| Kraljevina Italija je z Rapalsko pogodbo novembra 1920 priključila ne samo narodnostno mešana, ampak tudi popolnoma slovenska ozemlja, celo tista, ki so bila zunaj pojma Julijske krajine. Tam je na tretjini slovenskega etničnega ozemlja leta 1921 živelo med 324.000 in 361.000 Slovencev. | ||
| Nevenka Troha | ||
Poleg spoznanja zahodnih zaveznikov o krivičnosti rapalskih meja in odnosov med velikimi silami so meje z Italijo zlasti rezultat osvobodilnega boja slovenskega naroda, je dejala zgodovinarka Nevenka Troha.
Zmaga nad nemško vojsko na Primorskem in Koroškem je bila predvsem delo velikih jugoslovanskih in anglo-ameriških vojaških enot, pomemben delež pa so prispevali tudi slovenski partizani, ki so že pred aprilom 1945 osvobodili velik del območja, je za MMC o zgodovini poti Primorske v skupno domovino dejala Nevenka Troha, zgodovinarka in znanstvena svetnica na Inštitutu za novejšo zgodovino.
Ko govorimo o združevanju Primorske z matično domovino, pogosto govorimo o njeni priključitvi, medtem ko pri Prekmurju omenjamo vrnitev. Zakaj tako? Je to pomembno razlikovanje?
Razlikovanje je pravzaprav umetno. Prekmurje, ki je sodilo v ogrski, in ne avstrijski (kot druge, s Slovenci poseljene dežele) del Habsburške monarhije, je bilo priključeno Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev (SHS) s trianonsko mirovno pogodbo z Madžarsko, ki je bila podpisana 4. junija 1920, medtem ko je zaradi madžarske večine v Monoštru območje, poseljeno s porabskimi Slovenci, pripadlo Madžarski. Ozemlje med mejo, ki je bila določena s pogodbo med Kraljevino Italijo in Kraljevino SHS, ki je bila podpisana novembra 1920 v Rapallu, in današnjo mejo med Republiko Italijo in Republiko Slovenijo pa je bilo priključeno v dveh (oziroma treh) fazah. Prva je bila mirovna pogodba z Italijo, ki je bila podpisana 10. februarja 1947 in uveljavljena 15. septembra (datum praznika!) isto leto, druga spomenica o soglasju (bolj znana kot Londonski memorandum), podpisana oktobra 1954, tretja, "dokončna" odločitev o meji, pa Osimski sporazumi, podpisani novembra 1975.
Kdaj se je torej začel proces priključevanja Primorske, kdaj se je začela zavest o slovenstvu na tem ozemlju aktivno buditi in kaj vse jo je oviralo?
Narodna zavest primorskih Slovencev je bila že pred 1. svetovno vojno močno razvita. To nam dokazuje široko razpredena mreža slovenskih šol, kulturnih društev, časopisov, tiskarn, pa tudi vse močnejša gospodarska dejavnost. Vse od druge polovice 19. stoletja je rasel tudi vpliv slovenskih intelektualnih in gospodarskih krogov v Trstu in še bolj v Gorici, kjer je prišlo tudi do hudih političnih spopadov med predstavniki italijanskih in slovenskih strank in društev. O procesu priključevanja torej ne moremo govoriti, saj je bilo to območje do konca 1. svetovne vojne leta 1918, ko ga zasedejo italijanske (antantne) sile, del avstrijske polovice monarhije.
Kakšno je bilo razpoloženje na Primorskem med prvo svetovno vojno in nato po njej? Na kakšen izid so po vojni upali Slovenci? So vedeli, da bodo "končali" pod Italijo?
Vedeti moramo, da je po velikem delu Primorske potekala soška fronta, zato je bila večina tamkajšnjega prebivalstva internirana. Za primorske Slovence je bila najslabša možna rešitev priključitev k Italiji, ki pa je z zmagami antantnih sil vse bolj postajala resničnost. Italija je namreč vstopila v 1. svetovno vojno na strani antantnih sil, potem ko je aprila 1915 z njimi (naj spomnim, da med podpisniki ni bilo ZDA, ki takrat še niso bile v vojni) podpisala sicer tajni Londonski pakt, po katerem bi po zmagi dobila velik del Primorske, Istro in tudi dele Dalmacije ter otoke. Sporazum pa je kmalu postal znan.
Je bila torej Rapalska pogodba veliko razočaranje? So se čutili izdane?
Za vse Slovence je bil rezultat mejnih pogajanj po 1. svetovni vojni veliko razočaranje, saj je bilo slovensko etnično ozemlje razdeljeno med štiri države. V Dravski banovini, ki je obsegala skoraj vse slovensko ozemlje v okviru jugoslovanske države, je leta 1931 živelo 1.100.000 Slovencev, zunaj jugoslovanskih meja pa več kot 400.000. Kraljevina Italija je z Rapalsko pogodbo novembra 1920 priključila ne samo narodnostno mešana, ampak tudi popolnoma slovenska ozemlja, celo tista, ki so bila zunaj pojma Julijske krajine. Tam je na tretjini slovenskega etničnega ozemlja leta 1921 živelo od 324.000 do 361.000 Slovencev. V Avstriji je sredi tridesetih let živelo približno 75.000 Slovencev, na Madžarskem pa med pet in sedem tisoč.
Po razpadu Avstro-Ogrske so največjo spremembo doživeli Slovenci v Italiji, saj so bili vključeni v zanje povsem tujo državo, ki je bila v nasprotju z dotedanjo habsburško monarhijo država, ki skoraj ni imela manjšinskega prebivalstva in je zrasla na ideji nacionalne enotnosti ter zato enačila državno in narodnostno pripadnost. Slovenci v Avstriji in na Madžarskem so sicer ostali znotraj spremenjenih meja pravnih naslednic monarhije, ki pa sta bili odtlej tudi zasnovani na načelu narodne enotnosti. Koroški in štajerski Slovenci so postali narodna manjšina v državi, ki je, tako kot tudi njeni naslednici - od leta 1934 avtoritarna stanovska država in od 1938 nacistična Nemčija - sebe razumela kot nemško nacionalno državo. Vse tri države so skušale uveljaviti nacionalni princip, med seboj so se v bistvu razlikovale le v načinu in predvidenem tempu "etničnega čiščenja". Zanje so bile narodne manjšine moteč element, ki so ga poskušali čim prej asimilirati.
Kakšno je bilo torej življenje Slovencev v tem obdobju?
Po zasedbi tega območja je italijanska civilna uprava slovenski in hrvaški manjšini še dopuščala precej razgibano politično, gospodarsko in kulturno delovanje. Hkrati pa je izvajala nekatere raznarodovalne ukrepe in podpirala nastajajoče fašistično gibanje, zato se je njegovo nasilje nad pripadniki manjšine začelo še pred podpisom Rapalske pogodbe novembra 1920, s katero je to ozemlje postalo del italijanske države. Prva fašistična akcija, ki je simbolizirala takratne in prihodnje odnose italijanskih oblasti do slovenske manjšine, je bila požig osrednjega sedeža slovenskih ustanov Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920. Demokratično oblast je leta 1922, torej devetnajst let pred napadom sil osi na Jugoslavijo, zamenjal avtoritarni fašistični režim. T. i. obmejni fašizem naj bi postavil temelje za italijanski prodor na jugovzhod. Po njegovem nastopu se je raznarodovanje primorskih Slovencev (in istrskih Hrvatov) stopnjevalo in preraslo v kulturni genocid. Posledica raznarodovalnega pritiska je bila tudi emigracija Slovencev in Hrvatov. Po ocenah raziskovalcev se je med vojnama izselilo skoraj 20 odstotkov slovenskega in hrvaškega prebivalstva, največ v Jugoslavijo.
Kako pomembna je bila v obdobju po 1. svetovni vojni vloga tigrovcev in ali je zdaj dovolj priznana?
Po prepovedi delovanja strank in organizacij konec dvajsetih let se je politično življenje slovenske manjšine umaknilo v ilegalo. Krščanskim socialcem in narodno-liberalnemu taboru se je v boju za ohranitev narodne identitete sredi tridesetih let priključila italijanska komunistična stranka in posebej njen slovenski del. Medtem ko so krščanski socialci nasprotovali radikalnemu iredentizmu, da bi obvarovali ljudi pred žrtvami, je iz narodno-liberalne struje izšla organizacija TIGR (Trst-Istra-Gorica-Reka), ki jo je jeseni 1927 ustanovila radikalno usmerjena mladina. Organizacija je z demonstrativnimi terorističnimi akcijami opozarjala svetovno javnost na brezupen položaj slovenske manjšine v Italiji.
Vloga tajne organizacije TIGR je bila pomembna, tako kot je bilo pomembno delovanje vseh drugih slovenskih protifašistov v Italiji, zato morajo vse najti ustrezno mesto v slovenskem kolektivnem spominu. Delovanje organizacije TIGR so povojne oblasti dolga leta zamolčevale. Tega ne moremo reči za zgodovinopisje, pri čemer naj spomnim samo na dela dr. Milice Kacin Wohinz. Po letu 1991 pa je bila vloga TIGR-a postavljena v ospredje, pri čemer pa se je "pozabljalo" na druge primorske protifašiste.
Je zaradi nasilja fašizma po njegovi eskalaciji v 2. svetovno vojno med Primorci takoj "zavrelo"? Namreč pojavov širše kolaboracije z okupatorjem na tem področju skoraj ne zaznavamo.
Deloma sem odgovorila že v prejšnjem vprašanju. Naj spomnim, da območje zahodno od rapalske meje aprila 1941 ni bilo okupirano, saj je bilo sestavni del države, Italije, ki pa je okupirala del ozemlja (slovenske) Dravske banovine (Ljubljanska pokrajina). Kljub temu se je tudi na Primorsko že leta 1941 razširilo osvobodilno gibanje, saj je bila prav vojna "priložnost", med katero bi lahko dosegli spremembe meje (ne le z Italijo). Cilj vseh političnih usmeritev med Slovenci je bila Zedinjena Slovenija, torej t. i. etnična meja. Uresničitev Zedinjene Slovenije je bila pomembna tudi za osvobodilno gibanje. Stališče o ozemeljskem združevanju Slovencev so v osvobodilnem gibanju večkrat izrazili že v letu 1941, npr. tudi v programu Osvobodilne fronte, Temeljnih točkah iz novembra 1941, kjer so zapisali, da pomeni oboroženi boj proti okupatorjem "zhodišče za osvoboditev in združitev vseh Slovencev". Slovenskega osvobodilnega gibanja se je pripravljalo tudi na mejna pogajanja. Pri tem je imel najpomembnejšo vlogo januarja 1944 ustanovljeni Znanstveni inštitut pri Predsedstvu Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta, ki je nadaljeval delo komisije za mejna vprašanja in ga je vodil zgodovinar Fran Zwitter. Inštitut je že med vojno pripravljal zgodovinske, pravne, gospodarske in druge elaborate z dokazili o upravičenosti slovenskih (in hrvaških) mejnih zahtev. Slovenske zahteve je podprlo tudi vodstvo jugoslovanskega osvobodilnega gibanja. Naj spomnim na Titov govor 12. septembra 1944 na Visu, v katerem je poudaril, da se bliža ura, "ko bomo morali govoriti o mejah naše dežele. /.../ Naši narodi se bore /…/ tudi za osvoboditev tistih naših bratov, ki so desetletja vzdihovali pod tujim jarmom. S tem bojem morajo biti osvobojeni naši bratje v Istri, slovenskem Primorju in na Koroškem in živeli bodo svobodno s svojimi brati v novi domovini. To je želja vseh nas in to je tudi njihova želja. Tujega nočemo, a svojega ne damo."
Za skoraj vse primorske Slovence je bilo nepredstavljivo vsakršno sodelovanje z italijanskimi oblastmi, še toliko bolj, potem ko so te napadle in okupirale dele Jugoslavije. Do pojava primorskega domobranstva je tako prišlo šele po kapitulaciji Italije septembra 1943 in nemški okupaciji. Nemški okupator je namreč primorskim Slovencem dal nekaj narodnostnih pravic (šole, župane itd.), zato so nekateri krogi začeli z njim sodelovati. Vendar pa primorsko domobranstvo (Slovenski narodnovarnostni zbor) ni nikoli imelo pomembnejše vloge.
Precej slovenskih primorskih duhovnikov je kljub prevladi komunistov v njem sodelovalo z osvobodilnim gibanjem, saj so v njem prepoznali tisto silo, ki lahko doseže spremembo meje. Naj njihovo odločitev ponazorim z izjavo najvidnejšega med njimi, Virgila Ščeka, ki je v času mirovnih pogajanj v začetku leta 1946 zapisal: "Ali zdaj ali nikoli! /.../ Jugoslavija bije zdaj zgodovinsko bitko, gre 'za biti ali ne biti' naše Primorske. In generalni štab v tej bitki je naša sedanja vlada. V tem trenutku moramo biti vsi z njo, kakor en mož, brez ozira, ali je 'naša' ali ni 'naša.'"
Kaj vse je vplivalo na odločitve o razdelitvi ozemlja oziroma odločanje o meji po 2. svetovni vojni?
Zmaga nad nemško vojsko na Primorskem in Koroškem je bila predvsem delo velikih jugoslovanskih in anglo-ameriških vojaških enot, pomemben delež pa so prispevali tudi slovenski partizani, ki so že pred aprilom 1945 osvobodili velik del območja. Za jugoslovanskimi enotami so na območje med Sočo in poznejšo razmejitveno črto, tudi v Trst in Gorico, že 2. maja prišle tudi enote britanske armade. Koroški odred pa je 8. maja, nekaj ur za enotami 8. britanske armade, vkorakal v Celovec. Ker dogovora o jugoslovanski zasedbeni coni ni bilo, so zahodni zavezniki zahtevali, da se jugoslovanske sile iz Avstrije takoj umaknejo, kar se je zgodilo do 21. maja. Ob tem pa so jugoslovanske oblasti poudarile, da se s tem Jugoslavija ne odreka ozemeljskim zahtevam do Avstrije. Zahodni zavezniki so vse bolj pritiskali na Jugoslavijo, naj se umakne tudi iz Trsta in dela Julijske krajine, kakor tudi iz Beneške Slovenije in Kanalske doline. Po napornih pogajanjih so v Beogradu 9. junija 1945 podpisali sporazum, v skladu s katerim so se jugoslovanske enote 12. junija 1945 umaknile iz zahodnega dela Julijske krajine na območje vzhodno od demarkacijske črte, ki je tekla od Debelega rtiča čez Kras, Vipavsko dolino, Banjško in Trnovsko planoto ter vzhodno od Kobarida in Bovca. Zahodni del - Cona A je prišla pod anglo-ameriško Zavezniško vojaško upravo, vzhodni, cona B pa pod Vojaško upravo Jugoslovanske armade (VUJA).
Kako so torej potekala pogajanja?
Nujnost, da se jugoslovanska zahodna meja spremeni v jugoslovansko korist, so že med vojno priznavale tudi zavezniške sile, kje in kako, pa naj bi odločila mirovna pogajanja po njenem koncu. Po konferenci ‘velikih treh’ v Potsdamu (17. julij–2. avgust 1945) in ob vse bolj intenzivnem vključevanju Sovjetske zveze v vprašanja Julijske krajine, je t. i. tržaško vprašanje postalo eno ključnih svetovnih vprašanj. Mirovna pogajanja so se začela septembra 1945 v Londonu. Tam so jugoslovanski predstavniki zahtevali nekdanjo avstro-ogrsko-italijansko mejo z nekaterimi popravki, mesto Trst pa naj bi dobili status ene od jugoslovanskih federalnih enot. Jugoslavija je vzporedno s pogajanji vodila široko propagandno akcijo, v katero so se vključili njeni državljani, zlasti pa primorski Slovenci in istrski Hrvati ter tudi tisti Italijani, zlasti delavci, ki so iz razrednih razlogov podpirali priključitev Julijske krajine k Jugoslaviji. Tudi italijanska vlada se je vse bolj zavedala, da bodo potrebne mejne koncesije, zato je predlagala nekoliko spremenjeno Wilsonovo črto iz leta 1919. Ta je dobila ime po takratnem predsedniku ZDA, bila pa je kompromis med etnično črto in zahtevami Italije v Londonskem paktu iz leta 1915. Obenem je tudi Italija v coni A organizirala manifestacije in demonstracije. Vrhunec so napetosti dosegle med obiskom komisije ekspertov štirih velikih sil, ZDA, Velike Britanije, Francije in Sovjetske zveze, ki so v skladu s sklepi londonskega zasedanja marca in prve dni aprila 1946 na terenu preučevali narodnostna razmerja. Takrat je prišlo med zagovorniki priključitve k eni ali drugi državi do ostrih spopadov. Komisija ekspertov je Svetu zunanjih ministrov nato predložila poročilo s štirimi različnimi mejnimi predlogi, med katerimi je bil Jugoslaviji najbolj naklonjen sovjetski, ki se je v glavnem ujemal z jugoslovanskim predlogom, najmanj pa predlog ZDA. Francoski predlog je bil kompromis, ki je temeljil na etničnem ravnotežju, ki so ga razumeli kot ravnotežje med Italijani in Jugoslovani in ne med tremi narodi, Italijani, Slovenci in Hrvati. Najtežje je bilo vprašanje državne pripadnosti Trsta. Svet je 2. julija 1946 sprejel nekoliko spremenjen predlog francoskega zunanjega ministra, ki je bil nato vključen tudi v mirovno pogodbo z Italijo. Po njem je Jugoslavija dobila območje vzhodno od francoskega predloga mejne črte, območje zahodno od nje pa so razdelili na dva dela, ki ju je ločila črta vzdolž izliva Timava v morje. Severni del je ostal Italiji, iz južnega dela pa so ustanovili Svobodno tržaško ozemlje. Predstavniki 21 držav so nato mirovno pogodbo z Italijo podpisali 10. februarja 1947 v Parizu, veljati pa je začela 15. septembra istega leta.
Mejna črta med Italijo in Jugoslavijo je bila tako pomembno spremenjena v jugoslovansko in s tem tudi v slovensko korist. Jugoslavija je na konferenci nastopila kot del zavezniške koalicije, v kateri je sicer že obstajala delitev na dva bloka, a medvojno dogajanje še ni bilo popolnoma pozabljeno. Italija, ki je imela sicer status sobojevnice, pa je bila zaradi svoje udeležbe v vojni premagana država. Mirovna pogodba je bila tako zadnje dejanje med zavezniki, med katerimi je bila tudi Jugoslavija, in Italijo kot fašistično državo in tako zunaj kasnejšega konteksta, v katerem je bila Italija država zahodnega in Jugoslavija država vzhodnega bloka.
So se argumenti jugoslovanske strani upoštevali?
Osvobodilno gibanje jugoslovanskih narodov je zaradi svojega prispevka k zmagi nad nacizmom in fašizmom, kljub prevladujočim komunističnim dejavnikom v njem, na konferenci tudi med zahodnimi zavezniki še imelo svojo težo in jugoslovanske zahteve niso bile popolnoma prezrte. Nove slovenske meje so tako poleg spoznanja zahodnih zaveznikov, zlasti Velike Britanije, o krivičnosti rapalskih meja in odnosov med velikimi silami, zlasti rezultat osvobodilnega boja slovenskega naroda. Z mirovno pogodbo je bila vzpostavljena nova zahodna jugoslovanska meja in meja nove države Svobodnega tržaškega ozemlja (STO). Za razliko od območja hrvaške Istre in otokov, kjer je živelo veliko avtohtonih Italijanov, je bilo leta 1947 Sloveniji priključeno območje etnično homogeno; štetje prebivalstva leta 1910 je tam naštelo le 222 Italijanov. Velika večina tistih, ki so s Sloveniji priključenega območja na osnovi 19. člena mirovne pogodbe optirali za Italijo (skupaj je bilo vloženih 22.359 opcij, priznanih pa 21.332), so bili Italijani, ki so se sem priselili v času italijanske oblasti in so skoraj vsi odšli že pred koncem vojne. Znotraj slovenskih meja med letoma 1947 in 1954 ni bilo skoraj nobenega Italijana, medtem ko je pod suverenostjo Italije po nekaterih izračunih ostalo okrog 60.000 Slovencev, naseljenih v Kanalski dolini, Benečiji in na Goriškem. Mirovna pogodba je v 21. in 22. členu določila, da se za Trst z zaledjem ter za del Istre s Koprom in Bujami ustanovi samostojna državna enota Svobodno tržaško ozemlje. Njegov mednarodnopravni položaj, meje in notranjo ureditev sta določali prilogi Mirovne pogodbe z Italijo, in sicer priloga VI, Stalni statut, in priloga VII, Inštrument za začasni režim. Vodil naj bi ga guverner, čigar naloga je bila konstituirati vlado in organizirati volitve v ustavodajno skupščino. Za vzpostavitev nove države je bilo torej ključno imenovanje guvernerja, ki je bilo v pristojnosti Varnostnega sveta OZN. Ker se prizadete strani niso mogle sporazumeti o njegovem imenovanju, je uprava ostajala v rokah dveh zavezniških vojaških uprav, razmejitev pa je tekla po dotedanji demarkacijski črti na območju, ki je bilo del STO.
V ozračju hladne vojne je bila Italija razumljena kot “okop reakcije” in Jugoslavija kot “predstraža komunizma”, ki naj bi grozil, da bo prek močne levice v Italiji prevzel oblast tudi onkraj železne zavese, zato so ZDA in Velika Britanija ohranjale svojo vojaško navzočnost v Trstu. Razmerja so se hitro spremenila, potem ko je z objavo resolucije Informbiroja junija 1948 spor med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo postal javen in je Jugoslavija postajala vse bolj pomemben strateški partner Zahoda. ZDA in Velika Britanija so rešitev tržaškega vprašanja, ki z izstopom Jugoslavije iz vzhodnega bloka ni bilo več eno od osrednjih kriznih žarišč v Evropi, odtlej videle v delitvi obeh con med zainteresirani državi. Delitev STO je obenem zagotavljala Sloveniji izhod na morje.
Vprašanje so zaključili 5. oktobra 1954 s spomenico o soglasju, s katero so ZDA, Velika Britanija in Francija zagotovile, da ne bodo podpirale nadaljnjih italijanskih ozemeljskih zahtev. Da bi se izognili spremembi mirovne pogodbe (in s tem pritegnitvi Sovjetske zveze), pa tudi zaradi notranjih razmer tako v Italiji kot v Jugoslaviji, kjer je bilo vprašanje STO močno spolitizirano, je spomenica na papirju ohranjala STO in "začasno" razmejitev. Zaradi tega je bilo potrebna še dokončna potrditev meje, do katere je prišlo s podpisom Osimskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo novembra 1975.
Kakšni interesi so bili v ozadju zapletov zaradi tržaškega ozemlja oziroma, enostavneje, zakaj smo izgubili Trst?
Pred 1. svetovno vojno sta bila v Trstu, ob številnih drugih narodih, zlasti Nemcih, večinska naroda Italijani (približno dve tretjini) in Slovenci (ena tretjina). Po 1. svetovni vojni je bil odstotek Italijanov zlasti zaradi odseljevanja Slovencev in Nemcev ter priseljevanja iz drugih italijanskih dežel, še večji. Pogajanja se vedno sklenejo s kompromisom, nikoli ne v korist le ene ali druge strani. Do tega pride le v primeru diktata. Zato je treba ob slovenskih (jugoslovanskih) zahtevah in argumentih upoštevati tudi zahteve in argumente druge strani. V Istri (ki je bila priključena k Jugoslaviji) je pred 2. svetovno vojno živelo med 150.000 in 200.000 Italijanov. Italija leta 1945 ni bila več fašistična Italija in napadalka, saj je septembra 1943 kapitulirala, nato pa je sodelovala z zavezniki in imela eno najmočnejših odporniških gibanj v Evropi.
Kaj pa vprašanje Gorice? Tukaj se je resno računalo, da bo del domovine?
Izguba Gorice je bila za Slovence nedvomno hud udarec, saj je bila ta središče pokrajine in tudi (ob tudi tam večinskem italijanskem prebivalstvu) pomembno slovensko izobraževalno, kulturno in gospodarsko središče. Pri Gorici moramo upoštevati, da je ostala v Italiji po določilih mirovne pogodbe, s katero je Italija izgubila ne le vso Istro, Zadar in otoke, ampak tudi Trst, ki je pripadel Svobodnemu tržaškemu ozemlju, torej ozemlje, na katerem je živelo po nekaterih ocenah kakšnih 400.000 Italijanov. Leta 1947 niso vedeli, da Svobodno tržaško ozemlje ne bo zaživelo in da bo Trst leta 1954 "vrnjen" Italiji. Zato je verjetno Gorica ostala v Italiji.
Čeprav so odnosi z Italijo dobri, pa se vendar še vedno pojavljajo trenja, povezana z vojnimi in povojnimi dogodki. V italijanskih medijih se pojavljajo potvorjeni podatki, kot npr. fotografija streljanja talcev, ki so jih razglasili za italijanske žrtve fojb, problematika fojb je šla tako daleč, da lahko skoraj govorimo o mitu …, medtem ko se zdi, da Italijani na lastna koncentracijska taborišča in divjanje fašizma na naših tleh pozabljajo. Vaš komentar?
Res se v italijanski javnosti izkrivljajo podatki o žrtvah t. i. fojb in se tudi pozablja na njihova koncentracijska taborišča. A hkrati italijanski zgodovinarji objavljajo zelo kakovostna dela o teh vprašanjih. Pred kratkim je izšel slovenski prevod knjige Carla Spartaca Capogreca z naslovom Fašistična taborišča (Internacije civilistov v fašistični Italiji 1940-1943). Vprašajmo se, kaj pa slovenska javnost? Kako pa je ona obveščena o tem dogajanju? Koliko mladih ve za taborišča na Rabu, v Gonarsu itd.?
Zdi se, da v primeru Primorske še danes vlada posebna čustvenost posebej med Primorci. Zakaj je tako? Kaj je bilo drugače kot npr. v Prekmurju … Je bilo takrat tako neverjetno, da bi bil ta del ozemlja del naše takratne države?
Prekmurje je bilo Jugoslaviji priključeno po 1. svetovni vojni, ko smo Primorsko pravzaprav izgubili. Res je ni izgubila Jugoslavija, ki prej ni obstajala, a pred tem smo Slovenci (z izjemo Benečanov) živeli v eni, večnacionalni Avstro-Ogrski, Prekmurci res v njenem ogrskem delu. V Italiji pa je leta 1922 na oblast prišel fašizem s svojo politiko kulturnega genocida, ki je nato eskalirala v vojno.
zaslepljen demagoški bučman
ali nekake podobne bedarije pišeš tukaj
uradni jezik je še vedno slovenščina!
Meja je rezultat naših partizanov in rdeče zvezde.
Izgubili smo Istro, Trst in Gorico.
/kazalo-kolesarski-izleti-ostanek/kolesarski-izlet-mighty-ducks-godovic
- poglejte, kako lepo je opisal rapalsko mejo, nam pa še zmerom nakladajo v Stalinovem stilu:" Lažite, lažite", - nas se je dobro prijelo!
Opredelitve ljudi so sledile dosegljivim informacijam. Obveščanje javnosti je bilo klavrno in namensko usmerjeno, prepričevanje o tem zdaj, ima drugačne osnove. Podobno kot primerjava zavzetja Francije in odporništvo pri nas. Francozi so taktično zmanjšali število žrtev in škodo, pri nas so eni mislili podobno, toda komunisti so izkoristili priložnost za netenje sovraštva med Slovenci. Kakšna družina prisilnega rekruta v tujo vojsko, se je posvetovala z gozdovniki kaj storiti. Naj se fant izogne rekrutaciji s pobegom družine z otroki v gozd, sam, da družino ostane v nemislosti tujcev, ali naj se sam žrtvuje na tuji fronti?
boste že končno pokopali mrtve..,
Če želite še vedno živeti v gozdu, pete tja,..
še kotel vam nabavimo,..
lahk boste šotorili, gojili uši,...itd.
Pustite narod da se usmeri v prihodnost.
Boli me k.. za vaše spomenike. Postaja že
patetično.
Ali imate morda tudi kakšne slike
iz Teharij, Barbara rova, Kočevskega Roga... ???
[url="http://www.zaveza.si/index.php/rev
ija-zaveza/162-zaveza-t-17"]Osnovna teza te strategije je bila, da je junaštvo NOBorcev tako pomemben in tako dragocen zaklad, da bi bil veliki strateški pogrešek, če bi ga po nepotrebnem trošili za kakšne resne napade, bodisi proti tujemu okupatorju bodisi proti domačemu sovražniku. V takih primerih ne bi junaštvo NOBorcev prinašalo nobenih uspehov za Upor proti Nacizmu. Zato da je treba to herojstvo uporabljati samo proti golorokim domačinom, proti tistim, ki jih je tuji okupator pustil pri miru. Na ta način naj bi borbeni duh NOBorcev ostal do konca vojne svež, izurjen, neokrnjen.
Sprevod trdo zvezanih domobrancev skozi Špalirno Brano junaških in oboroženih NOBorcev, dobro opremljenih za mehčanje sovražnika, ni bila nobena trenutna domislica kakšnega krajevnega NOV genija. Bila je neizbežna taktična uporaba osnovnega strateškega načela NOV in OF.
Na svetlo dajem skrivnost tega najbolj tajnega in najbolj uspešnega orožja NOB. Pri tem moram pa zavrniti že naprej vsak poskus, da bi me kdo spet proglašal za izdajalca.
Na eni strani je patent na konspirativnost NOB že zdavnaj zapadel. Na drugi strani pa bi bodoči slovenski rodovi brez mojega opisa Špalirne Brane ne mogli v polno dojeti vse veličine in slave Narodnoosvobodilnih Borcev, njihovega junaškega Upora proti Fašizmu in njihove zavzetosti za spoštovanje človekovih pravic.
[/url]
In potem bi imeli cel zaliv in bi bil ti celzalit??
NoriGoban. Točno. V nasprotnem bi hodili po prašek in kavo v Milano in München.
Če pa že govorimo o osvoboditvi Primorske, kaj ko bi še katero rekli o Dalmatincih in Črnogorcih, ki so osvobodili Trst. In ne le Trst. Ah, saj to pa Stanovnikovi Orjuni nič ne vrže. Ja, ja, Lagati tudi ni lepo.
majdas
# 15.09.2012 ob 19:58
Prijavi neprimerno vsebino
POZDRAVLJENA MOJA SKREGANA, RAZDELJENA DOMOVINA !
Kakšna bo tvoja prihodnost, draga domovina ? Srce mi joče ...
Kdor seje veter, žanje vihar...
Janez Janša in njegova kriminalna hunta zavestno, načrtno in sistemaitčno razpihuje sovraštvo med ljudmi in vpleta vanj vedno maljše generacije, hoče kri, kot jo je doživela Bosna, Hrvaška, Srbija... le v takem peklu se Princ teme dobro počuti, trguje in vlada.
Če se Slovenci ne bi odločili za upor proti fašističnemu in nacističnemu okupatorju v OF oziroma v NOB, bi kljub porazu sil osi, obveljala meja po Rapalski pogodbi, oziroma bi se stanje v najboljšem primeru vrnilo po Rapalski pogodbi, tako danes, če bi sploh imeli samostojno državo, ne bi imeli morja niti povezave na mednarodne vode.
nam nadeli krivde grehov že zato, ker smo se samo rodili, na primer
ker nismo bili narejeni na isti način
človek je namreč sociologija, ne biologija
Da, res je. Če ne bi komunisti spremenili NOB v revolucijo krvavo rdeče barve, bi TIGRovska mesta Trst, Istra, Gorica in Reka bila mogoče slovenska.
To je - oprosti - hudobno bluzenje kar tako nekaj na pamet. Dejstvo je, da brez teh, ki bodo danes slavili, ne bi imeli niti te naše Primorske s pol milijona ljudi in dostopom do morja, kaj šele vseh teh omenjenih mest. Kaj bi bilo, če bi bilo, v kolikor ne bi bilo tako, kot je bilo, to pa je mlatenje prazne slame.
Kakšna bo tvoja prihodnost, draga domovina ? Srce mi joče ...
prav rad bi prebral komentar kakšnega primorskega ITALJANA
( jih brišete ali pa še niso prišli iz brezen )
.
Komu bi teknile Popovićeve, pravzaprav občinske klobase,
pečene na ognjemetu?
Po časopisih beremo notičke, da mislijo primorska Zveza združenj borcev za vrednote NOB in Društvo TIGR, druščina sila patriotardnih graditeljev infantilnih spomenikov veliki primorski in slovenski stvari, to soboto,15. septembra, v Kopru proslavljati priključitev (?!?) Primorske k Sloveniji. Stroške bo pokrila koprska občina - tako je pač sklenil njen satrap Popovič (in fešto predlagal), da bo za klobase in ognjemet namreč porabil najmanj 70 000 občinskih evrov.
Ne svojih.
Četudi je namen fešte prav v Kopru samo ta, da si župan spet enkrat prefarba od vseh dosedanjih prefarbanj umazano politikantsko srajco.
Tistega 15. septembra leta 1947. so v skladu s Pariško mirovno pogodbo ustanovili tkim. Svobodno tržaško ozemlje, ki je segalo od Štivana do Mirne; od Miljskih hribov na jug, cono B STO, ki je segala na vzhod do Cepkov pri Rižani, sta dobili v komandiranje Jugoslavija oziroma Slovenija; cono A STO od Milj do onkraj izliva Timave pa so upravljali zahodni zavezniki.
Preostala Primorska z Istro, dotedanja cona B Julijske krajine, do nekdanje rapalske meje, je pripadla Jugoslaviji oz. Sloveniji in Hrvaški.
Se pravi nekako: tistega dne je Slovenija mednarodno pravno dobila izhod na morje, t.j. sedanje tri istrske občine, le v uporabo.
Torej nimamo v istrskih občinah Kopru, Izoli in Piranu na dan 15. septembra nobenega razloga za fešto - ne za "priključitev", ne za "združitev".
Imamo pa neke druge razloge - za obžalovanje tega dne. Ker sta odnose med tedanjima conama "urejala" predvsem Slovenija in Hrvaška, Ljubljana in Zagreb - zagotovo ne Beograd. Namreč, da bo območje pripadlo k Sloveniji/Hrvaški, je bilo jasno že septembra 1945 pred začetkom pariških pogajanj o mirovni pogodbi z Italijo. Toda še v dneh tik pred podpisom pogodbe 10. februarja 1947, je hrvaška uprava Cone B Julijske krajine dala pobrat kot vojni plen komaj nekaj let nove stroje za ribiško industrijo v Arrigoniju in Ampeleji v Izoli, podobno v Kopru; tudi slovenska je pristavila tace: minister za kemično industrijo inž. Boris Fakin je šel odvijačit opremo tovarne mila Salvetti v Piranu in dal odpeljati: v nekaj tednih so vsa tri mesteca ostala skoraj brez delovnih mest. Ženske v Piranu, Izoli, v Kopru so obsedele doma, čakajoč svoje ribiče, ki niso imeli ulova več kam prodati. In veliko ženskam iz okoliških vasi ni bilo več treba pešačiti vsako jutro ure daleč na umazano delo, a vendarle delo, in popoldne nazaj.
JE TO BILA VREDNOTA NOB NAMENJENA ISTRSKI SLOVENIJI?
Tistega dne so najprej zaostrili legitimiranje in prepuščanje ubožnih "tržnih viškov" istrskih kmetov skozi novi blok med conama A in B STO pri zadružnem domu Škofije: ti "tržni viški" so bili edini denarni vir in sploh edini vir dohodka glede na to, da je tod delovnih mest bilo komaj za vzorec - oblast pa je sto- ali dvestoletno normalno sožitje z velikim mestom Trstom prekinjala, zavirala ali prekinila, kakor se ji je pač zdelo.
JE TO BILA VREDNOTA NOB ZA ISTRSKO SLOVENIJO?
Kdor si je dobil delo v Trstu - je moral obvezno dobršen del zaslužka zamenjati za jugolire, kasneje dinarje, po državno določenem kurzu, kar seveda pomeni, ko da so stran vrgli mukoma prigarane lire.
JE TO BILA VREDNOTA NOB, PRIHRANJENA ZA ISTRSKE SLOVENCE?
3) Kar pomeni, da so naši tedanji starši in otroci v sicer slovenski svobodi živeli slabše kot pod zanikrnim in deklarirano Slovencem sovražnim fašizmom:
Gornje mahinacije plus kdo ve koliko "manjših", so pomenile, da
SMO ISTRSKI SLOVENCI PO 25 LETIH ITALIJANSKE NACIONALNE BONIFIKACIJE BILI DELEŽNI ŠE NOVE - SLOVENSKE – TOKRAT SOCIALNE BONIFIKACIJE.
SO TO BILE VREDNOTE NOB, NAMENJENE ISTRSKIM SLOVENCEM?
In to potem, ko je maja 1945 (pri ok. 23 000 slovenskih prebivalcih), manjkalo skoraj dvatisoč fantov deklet, žena in mož, ki bi bili danes stari okoli 85 do 95 let - pa so v samih 20 mesecih od kapitulacije Italije do konca vojne padli ali bili postreljeni po vseh mogočih grapah ali kar pred svojimi hišami kot partizanke/i, aktivisti, kurirji, deportirani: sto na mesec, vsaj trije na dan; še tega niso raziskali, koliko jih je, vključno Primorcev, zgorelo v Rižarni, koliko jih je padlo tam od Abesinije do Sibirije - tistih, ki niso bili "naši". Ne vem, ali je kdo pregledal italijanske podatke o tem, katere Primorce in Istrane je postrelil NKVD v tedanji Sovjetski zvezi, kamor so prebežali v upanju na boljšo družbo.
Povojna Socialna bonifikacija Istrske Slovenije je pomenila okoli petino do četrtine preživelih mladih in družin, za katere ni bilo treba ne stanovanj, ne vrtcev, ne šolskih klopi, ne štipendij - in ne delovnih mest. V sedmih, osmih letih do Videmskega sporazuma 1955 (zakaj je bilo treba nanj čakati 11 mesecev - da se je kar največ ljudi izselilo?) je odšlo okoli dvanajst ženinih sorodnikov - in prav toliko sorodnikov iz naše družine. Čez mejo so se izseljevali celo borci Prekomorci!
Maja 1945 smo v Istrski Sloveniji imeli enega ali dva slovenska advokata in eno profesorico tujega jezika. Prvi dve šolski leti nam je istrskim dijakom plačevala dijaški dom tržaška Dijaška matica, septembra 1947 na lepem ni prišla več vpoštev, odtlej so o štipendijah odločali že tedaj na Verdijevi - v glavnem po nareku vaške nove, tokrat komunajzarske svojati.
Nekaj let kasneje so izločili nešolane lokalne kadre - in si začeli graditi blok nasproti tržnice,v katerem so bila za nekaj desetletij najbolj razkošna stanovanja v Sloveniji, namreč z loggio pred vsako sobo. Pravi simbol nove "pridobitve" na morju. In celo polmilijonski švicarski lift za same štiri etaže - kar je še danes nezamisljivo v javni stanovanjski gradnji. Delo so tovariši očitno opravljali nadvse temeljito, navsezadnje so za to imeli vsaj 30% višje plače kot v Ljubljani: ko so po Londonskem memorandumu oktobra 1954 začeli razvijati istrske občine, ni bilo več najti dovolj lokalne delovne sile; posledica: danes je v starem Kopru slovenščina skorajda (morda celo statistično) manjšinski jezik.
Poleti 1954 je bil rezerviran denar za spomenik ob desetletnici osvoboditve Istre naslednje leto - pa je prišla novica o Memorandumu iz Londona. "Odgovorni" "zaslužni" "tovariši" so nemudoma vrgli zadevo v smetnjak in si šli po telefonskem dogovoru dan prej neke aprilske sobote 1955 kar brez urbanista parcelirat italijansko zemljo v Semedeli za svoje nove hiše, mislim da ob Rozmanovi, Kraljevi in Bežkovi: prostaški klanec čez klif, zgrajen na Darsov račun nad portaloma markovškega tunela, je posledica tiste "kolegialske" operacije pred davnimi desetletji.
Seveda, Centralni komite KPS-ZKS se je vsaj dvakrat letno pritoževal nad "pomanjkljivostmi" upravljanja slovenskega dela cone B STO, a nič konkretnega.
Po 1954. so jih umaknili v Ljubljano in jim navesili medalje za zasluge.
Človek je to, kar dela.
Kaj torej dela župan že celo desetletje na najbolj pomembni slovenski obmorski občini? Kaj dela mož, ki bi mu varuhi vrednot NOB in komična patriotska združba, ki so začeli častiti tigrovce potem, ko ni bilo daleč naokoli nobenega komunajzarja, ki bi jih grdo pogledal, rada oprala umazane srajce?
Predvsem je znan po tem, da se bolj ali manj od prvega dne županovanja preklada vsaj enkrat mesečno po vsakršnih sodiščih zaradi vsakršnih manipulacij in tožarjenj na vse strani. Po sodiščih, ki mu verjetno gledajo skozi prste in čakajo, da reči zastarajo. Sicer zadeva ni drugače razložljiva. Utegnemo dočakati, da se bo ubogi človek pritožil v Strassbourg, češ da mu v Sloveniji ne sodijo v razumnem roku. In ljubljanska, republiška oblast, ki bi morala moralno in politično nesnago na koprski občini že davno varikinizirati??? Bah, še v Ljubljani te varikine ne uporabljajo.
Najbolj pomembni dosežki koprskega župana Popovića:
1) Najprej je 30. aprila 2004 kljub pismenim opozorilom dal s "strokovno" skrbjo menda dosmrtnega direktorja Obalnih galerij, akad. kiparja T. Biloslava, in s tedanjim tržaškim županom Dipiazzo postavit in šel požegnat (še J. Janšo je prevaral, da se je pridružil) na bloku Škofije sramotilni, zajebantski triinpolmetrski steber, ki naj bi se imenoval "odprta vrata", pa je samo konfin, ki pravi: "Do tod in nič dlje" - komu že? Kdo bi uganil, za kaj se od smeha prijemlje g. Dipiazza, ko se spomni, kako je svojega tedanjega "prijatelja" Popovića in njegove ščave nategnil???
2) Skupaj z razvpitim avstralskim špekulantom Anderličem sta podrla poslopje Šole Janka Premrla Vojka (nota bene:kamor je par let zahajal tudi Popović), najboljši povojni - torej iz časov, ko Slovenci upravljajo mesto! - primer regionalne, istrske arhitekture, katere oblikovne prvine so segale od oblikovanja lokalnega bunjata preko Modiglianijevega geometrizma do Wrightovih monumentalnih belih sten in rafiniranih svetlobnih polic na oknih; ob tem brezhibno za vse namene prilagodljiv tloris; mladostno, a zrelo delo tržaškega arhitekta iz slovenske družine dr. Ervina Veluščka, ki je diplomiral na arhitekturni šoli v Benetkah.
3) Popović je porušil zgradbo Uprave za notranje zadeve na Ukmarjevem trgu: instalacijsko kompletna zgradba, brezhibno vzdrževana; površina za netto 24 stanovanj po 60m2 in 4 superluksuzna po 70m2. Razlog za rušenje? En sam in edini: od tam so kriminalisti hodili Popoviću štefnat po računih njegovih "podjetij". Kako da ni še nihče preveril oškodovanja javnega premoženja???
4) Porušiti je dal poslopje šole Pinka Tomažiča, vrhunski, izvirni primer mediteranske sodobne arhitekture prof. Mihevca - in na njegovem mestu iz natečaja sam izsilil nasilno poststalinistično zidanje, monument avtoritarne kakakracije - na mestu šole, kjer mu - po ljudskem glasu - menda ni šlo dobro brez pomoči...
Z obema šolama in sramotilnim spomenikom na bloku se je spravil zaničevat in uničevat slovensko kulturo in civilizacijo v Kopru. In še drugo: trg Dekani, mandrač Piran, oblikovalska degradacija koprskega mandrača, ponaredil je mitralješko gnezdo na stari semedelski cesti - pričevanje prihoda partizanov in z njimi Slovencev v Koper. Po štirinajst stoletjih...
5) Kar nekaj let, do oktobra 2007, se je večkrat javno zavzemal za "drugi tir" v Trst, ker da je (seveda) neprimerljivo cenejši.
In tako dalje in tako naprej: nepopolni seznam osiralskih ravnanj tega župana nad Koprom šteje ta hip še trinajst točk.
Zdravko Vatovec, Koper
In ne govorimo nemško.Zanimivo,pa nas ogromno zna
ZANIMIVO.Prideš v Koper pa domačini govorijo Italijansko ali hrvaško.Res zanimivo
--
Koper je pač Capo di Istria
Rezime - Trst in Gorico so zavezniki dali Italijanom oz. svojim medvojnim sovražnikom, ker je nas naša napredna avangarda proletariata (Komunistička partija Jugoslavije) pripeljala na pota gradnje socializma po sovjetskem vzoru, Istro in Reko pa je naša vrla avangarda proletariata (Komunistična partija Slovenije) podarila našim bratom Hrvatom, ko so bili med vojno podružnica Tretjega rajha in so tudi pospravili lepo število zavednih Slovencev.
Hvaležni smo torej Komunistični partiji Slovenije, ki nam je priborila (sicer večinoma s krvjo nekomunistov) Koper, Idrijo. Postojno, Tolmin in druga "tigrovska" ozemlja.
Živela Komunistična partija Slovenije, ki nam je odprla oči in nas prepričala, da je Zastava 101 pravzaprav boljši avto od Ferrarija.
nema toliko lšća, kolko ima komunista
nema tolko grana, kolko ima partizana,
.....
Smrt fašizmu in izdajalcem slovenskega naroda, svoboda narodu!
Svobodo narodu.
Meje z Italijo so rezultat Kardeljeve komisije. Kdo je osvobodil Primorsko, pa vprašajte zgodovinarje. Partizani in komandanti so Hrvati in Črnogorci. Toliko o vašem znanju.
G.hr: Pregovori koji su prethodili potpisivanju Londonskog memoranduma bili su vođeni tajno i bili su dugotrajni. Možete li reći nešto o okolonostima i načinu na koji su vođeni ti pregovori, te s kime ste kontaktirali iz bivše Jugoslavije u vezi taktiziranja?
Prvo: razgovori koji su vođeni prethodno nisu bili tajni, nego su bili javni i zato nisu uspjeli. Čim su bili objavljeni u novinama, novine su počele takvu graju, i s naše strane i s talijanske strane da je bilo nemoguće. Publika je počela demonstrirati. Ulice su bile pune. «Trst je naš» itd. Nije bilo moguće.
I onda su, Amerikanci i Englezi koji su držali okupiran Trst, oni su htjeli to da presijeku. I onda su htjeli, jednostrano, njihovom odlukom da predaju Trst Italiji, time da povuku svoje vlastite trupe iz Trsta i tršćanskog područja, a da puste Talijane da uđu. Kad su oni to objavili, Tito je naredio mobilizaciju i krenuo s tenkovima na Trst. Dakle, izgledala je situacija na niti: hoćemo li pucati ili ne. Kad su to Angloamerikanci uvidjeli, da je situacija vrlo ozbiljna, onda su oni zaustavili i rekli: «stoj». I sad su dalje počeli da razmišljati šta bi mogli učiniti. Mi smo se oslanjali na Ruse, kao obično u onom periodu. A Staljin je rek'o Titu: «Ja se zbog Trsta zaratiti s Englezima i Amerikancima neću. Vi se sami spetljajte ili ispetljajte iz te situacije, ali na mene nemojte računati.» Kad smo mi to shvatili: da od velikog saveznika nema ništa, onda smo i mi postali manji.
http://www.geografija.hr/clanci/398/inte
rvju-s-vladimirom-velebitom
--------------------------------------------------------------------------------------------------
Meje z Italijo so rezultat izdaje slovenskega naroda in trgovanja s slovenskim ozemljem s strani rdečega vraga Tita.
Slovenski narod je s puško v roki osvobodil svoje celotno etnično ozemlje, zatem pa je v miru rdeči vrag Tito Italijanom podaril polovico Primorske.
Janša pa tudi ni hotel svoje zapeljivo svetleče pleše mladim partizankam pokazat, tudi ni samozavesti. Kaj je to z našo desnico, nekam v podnu so.No saj so zmeraj.
zadnji poseg: 10. september 2012 ob 21:42
MMC RTV SLO
V stranki NSi so sporočili, da obsojajo incident, v katerem so nekateri udeleženci spominske slovesnosti v Bazovici prihod predsednice NSi Ljudmile Novak pospremili z žvižgi.
kdo je manjkal?... zvižgaši?
--
Ni bilo komu žvižgati. Pajaci niso imeli j.jc, da bi prišli.
kdo je manjkal?... zvižgaši?
--
Kaj pa NSI? Nova Slovenija je brez Promorske?
kdo je manjkal?... zvižgaši?
--
Ali si mogoče videl kandidata za predsednika RS, ki naj bi povezoval slovence pa s tem ne mislim s konja padlega.
Članek je zgodovinska raziskava tega časa zgodovinarke Nevenke Trohe. Ne pa članek o proslavi za ta dogodek.
kdo je manjkal?... zvižgaši?
--
Pogrešal sem SDS-ovce
kdo je manjkal?... zvižgaši?
Informacijska tehnologija (avtocesta) naredi tudi svoje, se izgubi kakšen paket informacij.
krog tebe pa svinčena toča
in dež krvav in solz potok
in blisk in grom — oh, bitva vroča!
Tod sekla bridka bodo jekla,
in ti mi boš krvava tekla:
kri naša te pojila bo,
sovražna te kalila bo!
Takrat se spomni, bistra Soča,
kar gorko ti srce naroča:
Kar bode shranjenih voda
v oblakih tvojega neba,
kar vode v tvojih bo planinah,
kar bode v cvetnih je ravninah,
tačas pridrvi vse na dan,
narasti, vzkipi v tok strašán!
Ne stiskaj v meje se bregov,
srdita čez branove stopi,
ter tujce, zemlje lačne, vtopi
Na dno razpenjenih valov!
(Simon Gregorčič-Soči;odlomek)
Prosm, pred tenisom ti svetujem sledeče; pojdi v šolo, ponovi pravopis in spotoma malo naštudiraj zgodovino. Pa še šolskega psihologa obišči.
Nič ne bi imeli več.Nesposobni komunajzarji bi uničili tudi Celovec.
Butalci (2 odstavek)se ni nanašal nate ampak na tiste, ki se nonstop prerekajo glede komunizma in domobramstv in počnejo točno to kar politične stranke želijo. Primorska bi bila pod Italijo če se nebi primorci uprli, ker bi zaveznice to omogočile. A je po II. svetovni vojni nastala kaka nova država, ki je upoštevala narodnost? Kako so delovale zaveznice ti pa Izrael vse pove.
Proslav se pa ne udeležujem.
Ma pusti domobrance pri miru, danes je dan Primorcev!
ja...sej domobrance nimajo svoj dan!ta dan je 20. aprila 1944 prošlo
Po Omanovo je to seveda krivično, ker bi bilo bolje, da je meja pri Postojni - samo, da ne bi imeli komunistov. Pri tem je bil zelo skromen. Meja bi po tej logiki morala biti pri Vrhniki saj njegovi tam pričakali in vzneseno pozdravili italijanske okupatorje.
Ma pusti domobrance pri miru, danes je dan Primorcev! Logika je hecna stvar, meni trenutno veleva, da grem na tenis, ker bo popoldne lahko dež! Lep dan še naprej in...,če bo komu lažje: Živel Tito ( za komuniste ), živel Toto ( za Italijane ) in...živela naša domovina!!!
To je nono od mala_mis. Moj je bil pa Tata in je šel z sedemnajstimi h partizanom.
BRAVO! Tudi jaz sem ga imel. Natanko takega kot ti, le da si ga ti klical nono, jaz pa dedek :)
itak
vsi smo Slovenci
enaki smo Primorci,Notranjci,Korošci,Štajerci,Do
lenjci,Gorenjci
kdorkoli je šel v NOB je naredil pravo stvar
iztrebit so nas hoteli
in temu so se pogumni ljudje slovenskega naroda UPRLI
današnji praznik ni samo praznik Primorcev
današnji praznik je praznik vseh Slovencev
BRAVO! Tudi jaz sem ga imel. Natanko takega kot ti, le da si ga ti klical nono, jaz pa dedek :)
Točno tako.
"Butalci"
Za kakovostno diskusijo ti priporočam, da sogovornike, ki nimajo s tabo povsem skladnega mnenja, ne zmerjaš z butalci.
"S tem sam dokazujete kako ste lahkoverni in verjamete čisto vsem kar vam vaša okolica sporoča."
Kje si zaznal v mojem mnenju sporočanje okolice?
"Nekateri čisto povsod iščete priložnosti za prerekanje glede komunizma in domobramstva. "
Od kod ti ideja, da se prerekamo o tem. Poleg tega domobranstva sploh nisem omenil. Še več: ne spomnim se, da bi ga v kateremkoli mojem prispevku kdajkoli omenil.
"prvo kot prvo v tem članku gre za osvoboditev primorske od italjanov ne pa za hvalnico komunizmu."
Ko boš danes spremljal številne proslave, boš videl številne insignije, ki perpetuirajo komunistično miselnost, od zastav do vseh mogočih drugih komunističnih religioznih simbolov. Poleg tega preveri in se prepričaj, da bo v naslednjih 43 dneh v Sloveniji kar 47 proslav s tematiko o NOB, ki bodo tako ali drugače častili bivši totalitarni režim. Torej, v času ekonomske krize, bo več kot ena proslava na dan. Naj te spomnim, da Slovenija prispeva sredstva iz javnega proračuna za borčevske organizacije. Če mi najdeš vsaj eno državo na svetu, ki ima toliko proslav v zvezi z drugo svetovno vojno kot Slovenija, ti bom zelo hvaležen.
"Sam če ne bi bilo tega upora osamosvojitvena vojna 1991 bi bila za primorce brezpredmetna, ker bi bili pod Italijo. "
V ničkoliko postop sem poudaril, da vsa čast tistim, ki so se iskreno borili za izročila slovenske kulture in za domovino oziroma so tako vsaj mislili. Da pa bi bilo tako kot trdiš v zgornjem stavku, pa ne moreva niti dokazati niti ovreči, saj gre za matematično nedokazljive stvari, zato se jaz takim izjavam praviloma izogibam.
to si vbijte v vaše glave
kakšna politika,kakšen komunizem..
ŠLO SE JE ZA SVOBODO NARODA !!!
Marsikaj lepega in resničnega si napisala v tvojem postu! Narodna zavednost in pripadnost slovenstvu in rodni grudi nima NOBENE ZVEZE z komunisti in partijo, ampak z SRCEM IN ODNOSOM DO LASTNE ZEMLJE ( domovine )! In tu nam ne bo NIKOLI nobena partija,stranka, ali interesno združenje vcepilo "tisto", ali nas vodilo k temu, ka je v vseh ljudeh; občutek za obrambo LASTNE DOMOVINE! Tu pa ste Primorci pred ostalimi Slovenci!
Vsa čast za ta komentar.
Ne po logiki komunistov! Po zgodovinskih dejstvih. Izdat lastni narod in se priključit okupatorju. Marsikateri partizan ni bil nikoli komunist! Domobranci so pa vsi zaprisegli Hitlerju.
In enako vsak Primorec, ki se je zavedal in že prej občutil, kako je živeti pod okupacijo. Kako je, če v cerkvi poslušaš mašo v tujem jeziku, v šoli te učijo v tujem jeziku, ne smeš se pogovarjati v lastnem jeziku.....
Ni se šlo za politiko. Šlo se je za kmete konec koncev, ki so se zavedalo dragocenosti svoje dežele, svojega naroda in predvsem svojega jezika.
In nekateri vaši komentarji so sramota, ker blatijo spomin na naše pogumne prednike, ki so se borili za to, da vi nimate niti najmanjšega občutka, kako je živeti pod okupacijo, ko izpred računalnika pametujete.
Kar na jok mi gre...
Mogoče po logiki komunistov, pa še to bi veljalo, če bi zgodovina štela zgolj do leta 45!
Kaj pa bodoče Združene države Evrope? Dvomim, da se temu projektu lahko izognemo. Prej ali slej, zlepa ali zgrda, bo do njegove realizacije prišlo. V sodobni globalni delitvi sveta postopoma ne bo več mesta (beri možnosti za preživetje) manjšim nacionalnim državam. Če sta mlajša od mene, bosta verjetno v tej novi skupnosti narodov in njihovih držav doživela tudi prve znake "utopitve" majhnih narodov v velikih. Tem velikim narodom bomo v nadaljevanju in v najboljšem primeru zgolj blaga začimba v velikem kotlu golaža. Spomini na osamosvojitev bodo le še v kakšnem muzeju novejše zgodovine kot lokalna posebnost.
Upati je samo, da bodo ti procesi potekali v duhu sodobnih družbenih pravil ne pa z metodami in sredstvi iz časov z drugačnimi standardi.
Mogoče jih niso pobili! So jih pa zagotovo največ izdali in razočarali.
Nekateri čisto povsod iščete priložnosti za prerekanje glede komunizma in domobramstva. Ma so vam napumpali glave. S tem sam dokazujete kako ste lahkoverni in verjamete čisto vsem kar vam vaša okolica sporoča. Politiki se pa vam smejijo. Butalci
Trst je naš.
Gorica je naša.
Istra je naša.
-------------------------------------------------------------------------------------------
Ja, ja seveda. Pa Melbourne pa Vancouver sta tudi naša, o Hong Kongu pa nismo prav 100% prepričani, moramo se najprej dogovoriti s kitajci.
Res mi ni jasno, kako lahko nekdo slavi komuniste. Ta golazen je slovenskemu narodu povzročila največjo škodo v zgodovini. Po vrsti:
1) Italijanom so prepustili, bolje rečeno, podarili Kanalsko dolino, celotno Benečijo, 1/3 Goriških Brd, polovico Krasa (vse do Zagraja in Tržiča), da Trsta in Gorice sploh ne omenjam. Z izjemo Trsta in Gorice je to bilo, in v dobri meri je še, čisto slovensko etnično ozemlje. 150.000 slovencev so prodali Italiji. Avstriji so prepustili južno Koroško, čeprav je bila vojno že osvojena, vključeno s Celovcem, in naseljena večinoma s slovenskim narodom.
2) strpali so nas v Jugoslavijo, katero smo imeli čast in privilegij finančno servisirati 50 let. Prva avtocesta se je v Sloveniji pojavila v sedemdesetih ('70, da ne bo pomote) medtem, ko se je vsa ostala Evropa že desetletja vozila po avtocestah. Naš denar pa so porabljali za gradnjo železnic in mostov na Kosovu, v Črni Gori, v Makedoniji in južni Srbiji. Prepovedali so zasebno lastnino in tako onemogočili zasebno podjetništvo in gospodarski razcvet slovenskega naroda. Da o povojnem klanju 55.000 rojakov sploh ne zgubljam besed.
3) izmislili so si zgodovino slovenskega naroda, ki naj bi bil večno potlačen in torej se mora naslanjati na ''bratske'' Srbe in Hrvate. In kar je najhuje, še danes v šolah posiljujejo našo mladino s temi neumnostmi.
4) po letu '91 se jih je večina znebila partijske knjižice in takoj za tem so izvedli organizirano velekrajo slovenskega naroda, rezultati so danes vidni vsem.
Vstaja slovenskega naroda na Primorskem se je začela mnogo pred 2. svetovno vojno, ko so se komunisti še skrivali po ljubljanskih garažah in sanjali o selitvi v obljubljeno deželo Sovjetsko Zvezo. Škoda, da se tam niso tudi zares odselili.
primorci, čestitke za vaš (in tudi naš) praznik. ne dajte (dajmo) se vodit kot ovce..
"TU JE NAŠ LIST: Na njem piše, da je eden najmanjših narodov izpolnil svojo največjo dolžnost:
Dvignil se je, ko so ga poteptali na tla, in šel z golimi rokami v boj. Bil se je za človeka in zato zmagal! Hvale ne potrebuje in slave, kakor je ne potrebuje nihče, ki je izpolnil svojo dolžnost, svobode in pravice pa mu tudi ni treba meriti, ker si jo je v boju odmeril že sam!!!
Partizani so bili ljudje, ki so bili za Slovenijo v tistih časih in to je edina resnica!
S tem se ne strinjam. Za Trst nismo nikoli imeli šanse, za Gorico pa je možnost obstajala , vendar so se te takoj izničile, ko smo sestrelili neke britanske avione na Koroškem takoj po vojni.
katero je Italija izgubila ne le vso Istro, Zadar in otoke, ampak tudi Trst,
Žalostno in hkrati smešno je to ,da imajo posledično Hrvatje danes veliko več od te pogodbe, mi pa smo dejansko izgubili . Istra namreč nikoli ni bila ne hrvaška in ne slovenska ampak Italijanska ( po vseh popisih iz 19 in zgodnjega 20.stoletja je tam živelo preko 95% Italijanov ) , Trst pa prav tako ni bil " naš" , je pa bilo celotno zaledje slovensko.
Naj vas spomnim, da so torej bili v Italiji, Ajdovščina, Postojna, Idrija, Sežana, Ilirska Bistrica, Koper, Tolmin...
VOLILNA ENOTA 2 - Postojna
VO 11
Ajdovščina
SDS
30,93 %
LZJ - PS
16,40 %
----------------------------------------
Kdo so domobranci, pojma nimam? Tukaj so bili samo partizani.
JJ dobrodošel v naše kraje. Isto velja za SDS.
Kaj je namen tega članka? Prihajajoče volitve? V večini primerov taki članki samo poglabljajo razdvojenost že tako zmedenih "ovac". Mi proti vam, naši in vaši, levo in desno...
Hej, zakaj ne bi bil pa glih RTVSLO prvi izmed glavnih medijev, ki bi začel res združevati? Kaj nam je skupnega? Kaj je SEDAJ pomembno? Kako bi šli najbolj optimalno NAPREJ? Vsi skupaj, kot Slovenci, Evropejci in Zemljani. Vem, da se sliši utopično, ampak lahko bi vsaj poskusili.
Nehajte blebetati in se zbudite...
mlad sem
a z močno narodno zavestjo
to imam po svojih prednikih,ki so se postavili v bran našemu narodu na braniku naše domovine
ne morem niti biti drugačen
to mi veleva čast in spomin na moje prednike
zavedne Slovence
in nisem edini
mi pa z rdečo zvezdo naprej...vstala primorska!
tisto ni bil noben "dan"
dan je takrat,ko s puško v roki greš branit svoje ozemlje
in ta dan bo prišel
"samo mi Primorci se nismo s tem strinjali
in čakali in trpeli
in je prišel dan ko smo to NAZORNO PRIKAZALI
in tudi dan ko smo to mejo POBILI
ampak ne v celoti
a še bo prišel tak dan
in gorje tistemu,ki se nam ne bo pridružil"
Problem ni samo cona A, problem je tudi cona B. Morda se premalo poudarja, ampak v celotnem STO, dol do reke Mirne je bil uradni jezik slovenščina in italijanščina. In en dan je že prišel, ko se je bilo potrebno odločat o arbitraži. Vemo pa kdo so bili zagovorniki arbitraže in s tem dejstva, da o usodi našega ozemlja spet odločajo drugi za pogajalsko mizo.
JLA je šla iz kasaren
pa se je s srdom na to odzval primorski narod
in je tekla debata da kaj bo
pa je en reku
"jebenti težka bo proti taki vojski"
pa je en drug odvrnil
"ni važno,imam jaz tudi nekaj za njih"
in prijel za svojo lovsko puško
to je dokaz da gremo Primorci v borbo tudi če proti nam stoji neprimerno močnejša sila
če je za našo grudo,za našo kri,za naš narod
se ne bojimo izkrvaveti
zato,ker vemo da je za PRAVO STVAR
Podpisem vse kar si napisal/a o komunisticni internacionali...
Jugonostalgiki pojdite čez južno mejo pogledat, kako bi živeli, če bi ne odšli iz Jugoslavije.
ja kaj pa zdej omenjaš Jugoslavijo ?
mi Primorci smo ITAK se prvi uprli JLA
Jugonostalgiki pojdite čez južno mejo pogledat, kako bi živeli, če bi ne odšli iz Jugoslavije.
Ko je govora o partizanskem boju, se pogosto sliši, da so se slovenski borci pod poveljstvom komunistične partije borili za slovensko nacionalno državo. Navadni, brezimni borci so zvečine res tako mislili, ampak želim spomniti na dejstvo, da komunizem kot totalitarna ideologija ni nikoli, poudarjam nikoli dajala v ospredje naroda (niti slovenskega niti ruskega niti kateregakoli drugega), ampak je bila v prvi vrsti INTENACIONALNA. Marsikdo bi ob tej besedi pomislil, da je to dobro, saj beseda spominja na povezovanje, križanje idej in mednarodno zbliževanje in bogatenje kultur, vendar v primeru totalitarnega komunističnega sistema INTERNACIONALIZEM nima pozitivnega prizvoka, saj je šlo IZKLJUČNO za poskus internacionalizacije totalitarnega nedemokratičnega komunizma, ki temelji na kultu osebnosti. Konec koncev KUMINTERNA ni bila nič drugega kot mednarodna zveza komunističnih strank, ki si je prizadevala za internacionalizacijo komunizma kot totalitarne ideologije.
V tej luči je seveda povsem jasno zakaj velik del naših levih politikov, ki miselno temelji v bivšem komunističnem sistemu, veliko raje poudarja in povzdiguje slovenske partizanske dosežke druge svetovne vojne kot pa dosežke osamosvojitvene vojne leta 1991. Namreč, partizanski dosežki druge svetovne vojne so povzročili vzpon nedemokratičnih totalitarnih komunističnih režimov (tj. INTENACIONALIZIRALI so komunistično miselnost), medtem ko je zmaga slovenskih domoljubov v osamosvojitveni vojni pomenila vzpon NACIONALNE slovenske države, ki se je nato na osnovi demokratičnih procesov pridružila EU.
Torej komunizem ne daje v ospredje lastne nacije (niti slovenske niti ruske niti nobene druge) oziroma ne gradi iz nje, ampak gradi iz ideje totalitarne miselnosti, ki jo želi dispergirati na čim širši prostor, četudi za ceno žrtev lastne nacije. Žal je tudi pri nas v drugi svetovni vojni kar nekaj borcev mislilo, da se borijo za nacionalno državo Slovenijo, za našo kulturo, za naš geografski prostor, v resnici pa so se nevede borili za internacionalizacijo komunističnega totalitarnega sistema. Dogodki po vojni so to samo še potrdili.
sej je Rapalska meja bila tudi narejena za pogajalsko mizo
samo mi Primorci se nismo s tem strinjali
in čakali in trpeli
in je prišel dan ko smo to NAZORNO PRIKAZALI
in tudi dan ko smo to mejo POBILI
ampak ne v celoti
a še bo prišel tak dan
in gorje tistemu,ki se nam ne bo pridružil
bil Trst, ki je bil tedaj slovensko mesto,aha od...178.599 Einwohnern waren (24.679 Slowenen, 8880 Deutsche)
deutsche-schutzgebiete
največji zločin, ki ga je kdajkoli v zgodovini kdo zagrešil nad slovenskim slovenskim nedolžnim civilnim prebivalstvom je domobranc!!!!
Ni čudno, da je izdajalcem slovenskega naroda rdeča zvezda trn v peti.
Naj jim kar bo, naj jih peče njihova izdaja.
Rdeca zvezda predstavlja izdajo vsega slovenskega naroda...
Rdeca zvezda je pahnila slovenski narod v 45 letno pogubo, iz katere smo se koncno izvlekli 1991, gospodarske posledice komunisticnega divjanja pa cutimo se danes....
ko bo čas za to prišel
upam da te vidim v naših vrstah"
Ja saj ni bistveno, da si v vrsti, problem je ker smo ozemlja izgubljali za pogajalsko mizo.
V moji volilni enoti je dobila stranka SDS 30% podporo. Večina prebivalcev je vernih. In v 2. svetovni vojni so bili večina prebivalcev skupaj z župniki na strani partizanov. Edini, ki so borili proti fašistom so bili partizani.
To da je Trnovska planota in Nanos polna posmrtnih ostankov je pa druga zgodba. Kaj se je zgodilo z mejo po vojni, tudi to je druga zgodba.
# 15.09.2012 ob 07:08
Vsi bi govorili tekoče nemško in imeli 100 miljonski trg! Danes pa nas noben ne pozna, skregani do amena!
-------
....še vedno se lahko prijaviš na nemški borzi dela in vzameš nemško državljanstvo, ni problema...
torej je treba te kraje vrniti
ko bo čas za to prišel
upam da te vidim v naših vrstah
Ko je govora o mobiliziranih v nemško vojsko so vpoklicani...izdajalci.Take kriterije imate zagovorniki ponarejevalcev zgodovine.
hvala za čestitke
in ne bomo pozabili
Poleg spoznanja zahodnih zaveznikov o krivičnosti rapalskih meja...
Drugače bi bil Trst, ki je bil tedaj slovensko mesto tudi na tej strani meje. Pa ga je komunistična revolucija imenovana "osvobodilni boj", dejnjsko pa je šlo za nacionalno veleizdajo, zamenjala za vrnjene Slovence, ki so bežali pred komunizmom in nad katerimi so potem izvedli največji zločin, ki ga je kdajkoli v zgodovini kdo zagrešil nad slovenskim slovenskim nedolžnim civilnim prebivalstvom, spravila mesto Trst nazaj na italjansko stran, čeprav nikdar v zgodovini ni bil trst Italjanski.
vse pove NOB !!!
To da nimajo za kruh ni kriva desna vlada ampak 70 let komunizma
Tudi v tvoji ljubljeni severni koreji ljudje stradajo pa ne zaradi desne vlade
Kar se pa tiče meje je pa res posledica NOB oz komunizma
če ne bi bilo komunistov in pobijanja po Trstu bi Trst bil Slovenski. Tako pa je kot je pa še on pol istre smo
a si ti že kdaj vidu zemljevid Evrope med obema vojnama?
Kar nekaj v tri krasne povelicuje partizanski boj in komuniste, o tem kako so se okoristili pri tem ko so prodali del Primorske s Trstom in Gorico pa zamolci...
Tistih 40 miljonov pa Slovenija ni nikoli videla....
Res lepa zgodovinska resnica not....
Pravi obraz so pokazali desetletja kasneje, ko so vlagali prošnje za priznavanje italijanskih pokojnin.
Ali ciljaš na to, da ker so zahtevali italjansko penzijo so bili kolaboranti.
Zato ker so jih prisilno vpoklicali v vojsko-brez plačila. Če pa nisi šel si končal kje?
Povdarek je na prisilno in posledično temu so morali italjančki plačat neko odškodnino (v obliki penzije), če ti ni jasno.
To počnejo načrtno,da lahko zberejo na kup ljudi,jim solijo pamet,lažejo,prikrajajo,hujskajo in diskreditirajo druge.Na nogometni tekmi ne morejo držati govorov in dvigovati simbolov na palicah,ne morejo se postavljati z brzostrelkami in riniti v prvo vrsto otroke s triglavkami (do osamosvojitve prepovedanimi) na glavah.Zato je to najbolj primeren način.Mnogi pa nasedajo in verjamejo.
zakaj smo izgubili Korosko 1920?strici iz ozadja?Komunisti?
Primorci pa navkljub fašistični diktaturi in 25 letnemu terorju
začnejo UPOR
a se ti sploh zavedaš kaj to pomeni
če bi se slovenska politika 1941 odločila z boj proti okupatorju
bi bilo vse veliko boljše
ne pa da so jo nekateri pobrisali v London
nekateri pa se okupatorju prištulili
primorski narod pa je ostal sam
in SAMI SMO IZBOJEVALI SVOJO SVOBODO
pa človek-mi smo bili pod Italijo
pod fašistično Italijo
in navkljub temu smo se uprli
Z OROŽJEM !!!
povej mi en del Italije ali Nemčije kjer je kakšen narod to naredu
ga ni !!!
lažeš !!!
Pravzaprav če se partizanstvo pod vodstvom partije ne bi pojavilo, bi bil danes še Trst slovenski, saj vsi dobro vemo zakaj je Churchill vztrajal da JLA zapusti Trst.
Meje ni določala Jugoslavija ampak je bila to volja velesil, predvsem zahodnih zaveznikov, ki pa niso hoteli da bi vpliv komunizma za katerega prevlado so se borili primorski partizani (hote ali nehote) segal tako globoko na zahod.
Zakaj pa se ni Tito vojaško zoperstavil angloameričanom ko so mu dali ultimat da nemudoma zapusti Trst , če mu je bilo toliko do primorskih slovencev ? Prepričan sem tudi (to se da razbrati iz zgodovinskih arhivov, in to Troha dobro ve), da če bi se leta 1945 v Jugoslaviji dejansko vzpostavila demokratična vlada narodne enotnosti, (enakopravno Tito-Šubašič) in ne komunistična prosovjetska, bi bil danes Trst slovenski.
to je pogum in narodna zavest
# 15.09.2012 ob 07:36
Prijavi neprimerno vsebino
orglar, pa še res je kar praviš, na obali kraljujejo 'avtohtoni domorodci' iz predrimskih časov ala popović in mišić, ane :)))
---------------------------------
Ne, jaz sem napisal čisto nekaj drugega a mi je admin komentar izbrisal, ker ni bil v skladu z čaščenjem diktatorja majerja in belogardistične klike, ki jo danes ne bo v Koper.
Slava borcem NOB in rdeči zvezdi simbolu boja proti okupatorjem in njihovim domačim domobranskim hlapcem. Ni čudno, da je izdajalcem slovenskega naroda rdeča zvezda trn v peti.
Naj jim kar bo, naj jih peče njihova izdaja.
ma dej no
sej so Italijani pohopsali vse maldeniče in jih mobilizirali v svojo vojsko 1941
od tud te italijanske penzije
Ne gre pa prezreti, da je v času od 15. septembra do 28. oktobra 2012 v Sloveniji kar 47 proslav za obeleževanje dogodkov v 2. svetovni vojni. Torej praktično vsak dan ena prireditev. Inflacija obeleževanj.
pred nekaj tedni sem bil pri prijatelju v Ajdovščini v Vipavski dolini
sem si ogledal tisto mesto
lepo mesto je,veliko zelenja
in sem dal pozornost na spomenika
najdu sem spomenike
od Tigrovcev,partizanov,duhovnikov in iz 10 dnevne vojne
Pravi obraz so pokazali desetletja kasneje, ko so vlagali prošnje za priznavanje italijanskih pokojnin.
nihče na Primorskem ne odreka zaslug primorskih duhovnikov v borbi proti fašističnemu terorju
-------------------------------------
Saj vem, da ti veš. Samo sem želel ponoviti, da ne bo kdo mislil, da je bilo drugače. Vsi moji predniki so bili verni, hodili v cerkev. In vsi so šli v partizane.
NO PASARAN !
nam Primorcem ni žal naše krvi
če je ta pretečena za našo grudo in narod
nas os tolkli vsi
od fašistov do komunistov
še danes dobivamo batine od naše države
ampak-ne glede na vse
mi stojimo ponosno in zavedno
tako,kot je stal Janko Premrl Vojko
in njegova smrt je itak zavita v skrivnost
ampak nam to ni pomembno
človek je bil zaveden Slovenec
in zaveden Primorec
Primorci smo bili in še vedno smo ŽRTVE
politike
ampak to nas ne USTAVI
mi vemo za kaj se borimo
to nam veleva naša čast in pogum
Ljudje! Politiki potrebujejo prepir, da vam in meni lahko kradejo! Mi se bomo kregali, oni pa bodo ustanovili slabo banko ali slab sklad, sami ostali z dobro banko in kradli dalje, slaba pa bo ostala nam davkoplačevalcem, da poravnavajo minus!
Ljudje! Do kdaj še?
med njimi tudi heroja Janka Premrla – Vojka. Prav ta je nekaj večerov pred smrtjo, ki je še vedno zavita v skrivnost,
-----------------------------------
Tvoj komentar? Moji starši, vedo kaj se je zgodilo.
nihče na Primorskem ne odreka zaslug primorskih duhovnikov
v borbi proti fašističnemu terorju
za nas Primorce je vsak,ki se je boril proti fašistom
vreden časti in spomina
spomeniki na naši grudi to dokazujejo
vsi imajo spomenike
od komunistov do duhovnikov
Če pogledamo kaj nam je ostalo od cone B se lahko samo vprašamo,ZAKAJ. Vse,ki tako vneto zagovarjate partizanski boj za Istro in Primorsko bi opozoril na nekaj.Ko je Mesić izjavil,da bi Slovenci morje gledali z razdalje 20 km,je bil najbolj glasni borec Stanovnik tiho.Nobenega protesta,nobenih komentarjev.Zato ni vreden vašega aplavza .Kar zadeva partizanski boj pa spet ponavljam,treba je spoštovati ta boj,treba je negovati spomin,tako na dogodke kot na žrtve.Politično ponarejanje resnice in ta boj uporabljati kot kline na lestvi pri vzponu na visoke politične pozicije pa je umazano,pritlehno in potuhnjeno dejanje.Mnogi pravi borci-partizani bi se temu uprli..Današnji politiki,medtem,ko klatijo mnoge nebuloze,nimajo v mislih to preteklost imenovano NOV. V mislih imajo vedno in povsod svojo borbo za lagodno življenje na tuj račun.
-----------------------------------------------------------
Primorski duhovniki in partizanstvo
14/8/2007 by kodelja
V maju 2006 ste priobčili članek v Primorskem dnevniku – Trst z naslovom: » Primorski prispevek k spravi.« Podpisala ga je skupina iz Kopru. Prav tako je bila kratka noticija tudi v Novem glasu štev. 24. letošnjega leta. V vsebino samega zapisa se ne bom spuščal. Ne strinjam pa se z ugotovitvijo: » …Primorska je v tem usodnem razpotju poiskala in našla zase edino pravilen izhod, saj so celo njeni duhovniki pošiljali ljudi v partizane, pa čeprav z opozorilom, da NOB sicer obvladujejo komunisti, ki bodo verjetno ta boj izkoristili za vzpostavitev nedemokratične
oblasti…«.
Nobenega dvoma ni, da je bila večina (skoraj vsi!) primorskih duhovnikov proti fašizmu, ki je vladal na slovenskem ozemlju in je tedaj pripadalo Italiji. Prav tako vemo, da je veliko primorskih duhovnikov bilo odpeljanih v konfinacijo v notranjost Italije. Posameznike je fašizem tudi zaprl in nekatere tudi mučil … O vsem tem se je veliko napisalo in obstajajo tudi pisni dokumenti. Ponovno se zastavlja vprašanje: »Kateri primorski duhovniki so pošiljali primorske fante, jim svetovali ali priporočali naj gredo v partizane?« Tisti, ki ste to napisali, bi prosil, da to tudi utemeljite z dejstvi! Ljudje se identificiramo z imenom in priimkom! Znano je, da so nekateri primorski duhovniki simpatizirali s partizani in so partizanom tudi veliko dobrega naredili! To je res. Ni pa znano, da bi komu svetovali, naj gre v partizane, ali celo pošiljali ljudi v partizane! Naj navedem nekaj primerov.
Župnik in dekan Janko Žagar, ki je pokopan na Slapu pri Vipavi, mi je sam pripovedal, da je v svojem slovanskem zanosu, ko je služboval na Ledinah nad Idrijo, celo nosil titovko, v župnišču redno gostil partizane, med njimi tudi heroja Janka Premrla – Vojka. Prav ta je nekaj večerov pred smrtjo, ki je še vedno zavita v skrivnost, bil pri njem in mu je vrnil knjigo Stanka Cajnkarja Očenaš. Domnevam, da je bila to zadnja knjiga, ki jo je prebral ta mladi partizan. Mnogim partizanom je g. Janko Žagar kot duhovnik vlival upanje, jih tudi spovedoval in obhajal. Ni mi znano, da bi komu rekel, naj gre v partizane. Ko pa je prišel za dekana v Idrijo, pa je doživljal ob novi oblasti pravo nasprotje, od preprečitve pokritja zažgane cerkev sv. Barbare, do njene rušitve, uničenja lesa … Drugi primer je bil duhovnik Peter Gnezda na Gorah nad Idrijo. Tudi njegovo župnišče je bila »menza« za sestradane partizane. Kuharica Mici se je dobro spominjala večera, ko so streljali v izbo na duhovnika in to partizani, čeprav so jih nekajkrat tedensko nahranili… Zanimiv primer je duhovnik Filip Kavčič. Iz Črnega vrha nad Idrijo so ga Italijani konfinirali v notranjost Italije. Vrnil se je v Deskle in kaj vse je bilo popisano na župnišču? – Vse to smo pozabili! Zaradi fašistov je moral bežati iz Brestovice na Krasu Štefan Tonkli in je prišel na Grahovo ob Bači. Spremljal je pogreb TIGROVCA Simona Kosa na poti v Nemški Rut. Posredoval je pri Nemcih naj ne pobijejo skupine ujetnikov … Kljub vsej narodni zavesti je moral zapustiti Grahovo ob Bači prav zaradi OF in partizanov. Njegovo imetje so izropali in kot krona je bil pri tem sramotnem dejanju zraven tudi TIGROVC! Tudi Peter Šorli je doživljal svojstveno Kalvarijo najprej v Podmelcu, potem pa na Bukovem in se je končno umaknil v Trst. Tudi pri njem bi lahko kakšno zanimivost napisali ne samo o članih OF, ampak tudi o znanem TIGROVCU! Takih primerov je bilo med našimi primorskimi duhovniki veliko.
Glavnina primorskih duhovnikov je doživljala dvojno Kalvarijo. Najprej pod fašizmom in po vojni še v socialistični svobodi! Razumljivo je, da je danes moderno, lahko bi celo rekli »lušo« pisati o vlogi primorskih duhovnikov pri ohranjevanju slovenstva na Primorskem. To počenjajo predvsem tako imenovani kameleonski zgodovinarji, to so tisti, ki so v času socializma po duhovnikih pljuvali, danes pa jih poveličujejo, saj se edino tako lahko obdržijo na »zgodvinski znanstveni ravni«. To je navadno popačenje dogodkov in seveda s tem tudi zgodovine same.
Posted in Članek | Oddaj komentar
Komentarji RSS
to vam jaz vseskozi že govorim
in zdaj imate tu potrditev še od zgodovinarke
mi enostavno ne moremo razumeti in ne sprejeti dejstva da so se nekateri naši rojaki
zavlekli po fišistično okrilje
za nas je to NESPREJEMLJIVO
V tem času je gospodarstvo propad(a)lo, posledično država, oziroma, nekompatibilnost YU narodov je bila v devetdesetih letih dokončno izražena z vojnami.
Prisilno tlačenje nekompatibilnih narodov v prisilno krhko državo, kot bi stisnil zrak v tankostensko trdnostno slabo posodo, je na koncu preko vonj (eksplozija posode) prešlo v ravnotežno stanje novonastalih držav.
Poosamosvojitvena Slovenija je plen ostankov nazora iz časov pred osamosvojitvijo.
PRIMORSKA VOJSKA
PRIMORSKA PARTIZANSKA VOJSKA
za podjarnljeno Evropo 1939-1945
je to neverjeten dosežek
cele nacije niso imele svoje vojska
mi Primorci pa smo jo IMELI !!!
ne zavedate se kakšen narod smi mi Primorci
mi vi ste gvišni v Sloveniji
prej bomo vsi pobiti,kot pa da bodo v Slovenijo prišli preko naše grude iz zahoda
in to Italijani dobro vejo
Prazna slama se tolče, pa če vam je prav al pa ne. Mi smo bli NEPOMEMBNI v vseh ozirih.
ja seveda bi
ma dej no
Italijani še danes ne morejo prebolet Rapalske meje
če ne bi bilo naših partizanov bi Primorska ostala cela pod Italijo
še posebej dajte pozornost na dva kadra iz tistega filma
prvi je tisti,ko si ženska sezuje čevlje ko jo vodijo na streljanje in reče
"poslednji krat grem po svoji zemlji"
drugi pa je tisti,ko reče fantič
"to bi bil očka Orel vesel,ko bi dočakal osvoboditev"
potem pa prvi uni drug partizan
" ni dočakal,vedel pa je do boš ti"
Prazna slama se tolče, pa če vam je prav al pa ne. Mi smo bli NEPOMEMBNI v vseh ozirih.
Zakaj nam "zmagovalci" niso pridobili Trsta, Gorice, Istre, od nekdaj slovenskih krajev?
Kakšni zmagovalci so to potem?
smrt fašizmu-svoboda narodu
(Benito Mussolini)
članek o Primorskemu boju za vrnitev primorskega ozemlja bi moral biti prepovedan ?
a se tebi kiisa v glavi ?
Gorica je naša.
Istra je naša.
vrnitev naše grude materi Sloveniji
nekateri pa niti na ta SVETI DAN
ne morete brez provokacij proti komunistom
SRAM VAS JE LAHKO !!!
Novinarji, hvala za pomoč in vodenje narodnega razkola.
svoje ponižanje, svoje gorje,
krik maščevanja na ustnih zatrli,
ga zakopali globoko v srce.
Toda glej, planil vihar je presilen,
kot pajčevine raztrgal okov,
šinil je zopet žar novega dneva,
tja do poslednjih primorskih domov.
Strojnice svojo so pesem zapele,
zrak je pretreslo grmenje topov,
širne poljane so v ognju vzplamtele,
klic je svobode vstal sredi gozdov.
Vstala Primorska si v novo življenje,
z dvignjeno glavo korakaj v nov čas!
V borbah, ponižanju, zmagah, trpljenju
našla si končno svoj pravi obraz
a s' vojskom je uš'o u Trst !!!
... vendar ni bil pripadnik slovenskega naroda, kako to ???
iz svobodne in ponosne grude PRIMORSKE
NAŠA VOJSKA
To je po eni strani res. Po drugi so pa ob razpadu Jugoslavije jokali zaradi izgube velikega števila kupcev in se trudili na vse pritege, da bi spet prišli, saj je bila večina trgovcev na robu propada ali pa so celo propadli. Po 10-ih letih in še več, se jih je kar veliko naučila govoriti tudi Slovensko, kar prej ni bilo zaslediti.
Lp
Kako lahko danes nekdo govori opriklučitvi primorske matični domovini,še posebej kumunisti,ko
pa vemo,da je to samo majhen delček ozemlja!!!
Kje pa so danes mesta za katera so se borili TIGR-ovci,Trst,Gorica,Reka,dragi komunisti,pa ne spet valiti krivdo na "zaveznike",ker pri Reki in Istri niso imeli nobene besede....
Živela OF! Živel IX. korpus!
V Jugoslaviji smo bili tako bogati, da smo kupovali v tujini, danes v času vladavine desničarske klike pa vse več revežev nima niti za kruh!