Večina poslanskih skupin je do Brglezove odločitve zadržana, ali pa ji nasprotuje. Popolno podporo ima Brglez le med poslanci SMC. Foto: DZ/Barbara Žejavac
Večina poslanskih skupin je do Brglezove odločitve zadržana, ali pa ji nasprotuje. Popolno podporo ima Brglez le med poslanci SMC. Foto: DZ/Barbara Žejavac
Ciril Ribičič
Nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič je spomnil, da je ustavno sodišče dva referenduma v preteklosti že označilo za zlorabo. Foto: STA

Takšna dejstva kažejo, da pobudniki pravice, ki je namenjena glasovanju o zakonu, s katerim se ne strinjajo, uporabljajo svoje pravice na način, da povzročajo neko škodo oziroma 'zlo' strani, s katero so v sporu; to pa je tipično za zlorabo pravice.

Ribičič
Jerovšek
Nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek je ocenil, da bi takšno početje, kot so ga izkazali v sindikatu migrantov, ogrozilo celoten zakonodajni proces. Foto: BoBo
Matjaž Han
Po besedah Matjaža Hana bodo o primernosti Brgleza za funkcijo, ki jo opravlja, odločali pozneje. Foto: BoBo
Milan Brglez
Brglez je ocenil, da so pobudniki za zbiranje podpisov za referendum zlorabili to pravno pravico. Foto: BoBo
Tvegana Brglezova odločitev glede podpisov
Brglez pojasnil svojo odločitev, poslanci niso navdušeni
Odzivi na Brglezov nerazpis referendumov
Je Brglez zlorabil položaj?

Predsednik državnega zbora Milan Brglez je v ponedeljek sporočil, da ne bo določil roka za zbiranje 40.000 podpisov v podporo zahtevam za razpis referendumov, ki jih je vložil Sindikat delavcev migrantov Slovenije. Tako se je odločil, da bi zavaroval pravico do zakonodajnega referenduma in v skladu z načelom pravne države preprečil njene morebitne zlorabe.

Brglez naj bi svojo odločitev sprejel po posvetovanju s pravnimi strokovnjaki in na podlagi mnenja zakonodajno-pravne službe DZ-ja. Ta je presodila, da so podani ustavno utemeljeni razlogi, da predsednik DZ-ja ne določi roka za zbiranje podpisov. Po njihovem mnenju so namreč podane objektivne okoliščine, ki kažejo na zlorabo pravice do referenduma.

V zakonodajno-pravni službi namreč menijo, da dejanski namen vlaganja referendumskih pobud ni uresničevanje pravice do neposrednega sodelovanja državljanov pri upravljanju javnih zadev, kar je cilj zakonodajnega referenduma. Do tega zaključka so prišli zaradi številčnosti referendumskih pobud, njihovega ponavljanja v krajšem časovnem obdobju, umika dveh pobud, vsebinske nepovezanosti med zakoni ter izjav pobudnikov.

Podrobnejšo razlago je Brglez ponudil na novinarski konferenci. Medtem so se na odmevni pravni akt začeli odzivati tako v politiki kot v stroki.

SMC: Brglez deloval v dobro državljanov
Poslanci največje koalicijske stranke SMC odločitev predsednika državnega zbora podpirajo. Vodja poslanske skupine Simona Kustec Lipicer je ob tem dejala, da je Brglez "deloval v dobro državljanov, saj želi zaščititi uporabo referenduma pred zlorabo, hkrati pa zagotoviti nemoteno izvrševanje demokratično sprejetih predpisov".

Po mnenju Kustec Lipicerjeve je legitimno izvajati pritisk na vlado in politiko, ni pa legitimno zlorabljati ustavne pravice za krepitev pogajalskih izhodišč interesne skupine. Kustec Lipicerjeva zato poziva sindikat delavcev migrantov k nadaljevanju pogovorov z vlado in iskanju skupnih rešitev.

Gantar: Brglez za odločitev prevzema odgovornost
Podpredsednik in poslanec DeSUS-a Tomaž Gantar vidi v Brglezovi odločitvi tako pozitivne kot tudi negativne plati. Po eni strani lahko Brglezova odločitev prinese pravno prakso, ki bo v prihodnje pomagala pri preprečevanju zlorab referenduma, a po drugi strani je odločitev sprejel sam na podlagi ustreznih pravnih mnenj, zato bo po mnenju Gantarja tudi sam prevzel pravno in politično odgovornost.

Gantar obenem poudarja, da je sindikat delavcev migrantov pobude vložil kot del državljanske nepokorščine, "čeprav zdaj poskušajo to drugače predstaviti". Gantar zato razume Brglezovo odločitev, zato ji tudi ne nasprotujejo. Gantar je sicer dejal tudi, da je prezgodaj ugibati o tem, kako ravnati, če sodišče ne bo pritrdilo Brglezovi odločitvi.

Han: Odločitev nas je presenetila
V koalicijskem SD od Brgleza pričakujejo tako pravna kot politična pojasnila. Vodja strankinih poslancev Matjaž Han je na novinarski konferenci priznal, da jih je odločitev presenetila, saj se Brglez predtem ni posvetoval ne s strankami ne s koalicijo. V SD-ju ocenjujejo, da gre v primeru vloženih pobud na neki način tudi za izsiljevanje. A se tega problema po Hanovih besedah ne rešuje tako kot zdaj, pač pa s pogovori na vladi.

Spomnil je, da je SD v času vodenja vlade prav za to težavo našel rešitev, ki pa jo je ustavno sodišče zavrnilo. "A smo se zavedali svoje odgovornosti," je dodal Han. Po njegovih besedah bo o vsem skupaj, tudi Brglezovi odločitvi, verjetno odgovor dalo ustavno sodišče. Zatem bo SD sprejemal nadaljnje odločitve, je napovedal Han, ki verjame, da jih bo znal sprejeti tudi Brglez sam, tako kot je to storil v primeru odločitve, da roka za zbiranje podpisov ne bo določil.

S temi besedami je Han odgovoril tudi na novinarsko vprašanje, ali bo Brglez, če odločitev pade na ustavnem sodišču, še lahko vodil DZ. Ali to pomeni usodno potezo za njegovo funkcijo, se bodo v SD-ju še pogovarjali. Je pa vodja poslanske skupine opozoril, da so v zdajšnjem mandatu že imeli primer, ko je ustavno sodišče odločilo drugače, kot so nekateri pravniki menili, da je prav.

NSi: Če sodišče ne pritrdi, mora Brglez odstopiti
V opozicijskem NSi-ju pa niso prepričani o pravilnosti Brglezove odločitve. Poslanec NSi-ja Jožef Horvat je dejal, da je sicer Brglezovo odločitev mogoče razumeti tudi v smeri preprečevanja blokade dela DZ-ja, po drugi strani pa je opozoril, da ima oblast v Sloveniji ljudstvo. Po mnenju Horvata teh težav sploh ne bi bilo, če bi bilo v DZ-ju več politične volje za reševanje težav delavcev migrantov.

V NSi-ju bodo zdaj počakali na odločitev sodišča, ki bo presodilo o tem, ali je Brglez ravnal prav. Če bo sodišče ocenilo, da predsednik državnega zbora ni ravnal pravilno, potem v NSi-ju pričakujejo njegov odstop.

SDS: Groba kršitev ustave
Po mnenju SDS-a pa je Brglez grobo kršil ustavo in zakon, zaradi česar je poslanec Vinko Gorenak napovedal, da bodo v SDS v parlamentarno proceduro še danes vložili predlog za njegovo takojšnjo razrešitev.

Po besedah Gorenaka se je sicer mogoče vprašati, ali delavci migranti izkoriščajo referendumsko zakonodajo ali ne. Toda s stališča ustavne ureditve to po mnenju Gorenaka ni relevantno, pač pa sta relevantna zakon o referendumu in ljudski iniciativi ter poslovnik DZ-ja.

ZL: Precedens, ki lahko vodi v zlorabe
V Združeni levici so prepričani, da Brglez takšnega sklepa ne bi smel sprejeti sam, temveč bi moral o takem sklepu glasovati državni zbor. Po mnenju poslanca ZL-ja Mateja Tašnerja Vatovca je Brglezovo ravnanje precedens, ki bi lahko v prihodnje vodil do zlorab. Vatovec se strinja, da gre pri pobudah za določeno obliko pritiska na državni zbor, vendar po njegovem mnenju ni predsednik državnega zbora tisti, ki bi ocenjeval ali gre za zlorabo ali ne.

Dobovšek: Kreativna razlaga zakonodaje
Nepovezani poslanec Bojan Dobovšek meni, da gre pri Brglezovi odločitvi za kreativno razlago zakonodaje in pojav fluidne pravne države, kjer se pravo razlaga glede na plačana pravna mnenja in v korist stranke na oblasti. Tudi on se bo, če sodišče presodi, da Brglez ni ravnal pravilno, zavzemal za Brglezov odstop.

Ribičič: Ravnanje sindikata kaže na zlorabo pravice
Okoliščine tudi po mnenju nekdanjega ustavnega sodnika Cirila Ribičiča lahko kažejo na zlorabo. "Takšna dejstva kažejo, da pobudniki pravice, ki je namenjena glasovanju o zakonu, s katerim se ne strinjajo, uporabljajo svoje pravice na način, da povzročajo neko škodo oziroma 'zlo' strani, s katero so v sporu; to pa je tipično za zlorabo pravice," je pojasnil za Slovensko tiskovno agencijo.

Nezadovoljna skupina državljanov ima pravico, da uporabi vse z ustavo določene možnosti za dosego svojih ciljev, je dodal Ribičič. Med temi možnostmi je tudi pravica do glasovanja na referendumu, vendar pa mora biti referendumsko odločanje v vzročni zvezi s spreminjanjem njihovega položaja, sicer lahko govorimo o uporabi te pravice v nasprotju z njenim namenom, je še poudaril.

Ribičič je ob tem spomnil tudi na dve odločbi ustavnega sodišča (glede ponavljajočih se zahtev za razpis referenduma o izbrisanih ter zahtevo za referendum o gradnji džamije), kjer je ustavno sodišče ugotovilo, da je šlo za zlorabo. Zato meni, da ima predsednik DZ-ja dobre možnosti, da bo prepričal ustavne sodnike, da je v konkretnem primeru šlo za zlorabo pravice do glasovanja na referendumu. Vsekakor pa bi odločitev ustavnega sodišča v takšnem primeru jasno določila vsebinska merila, na podlagi katerih bi se predsedniki DZ-ja lahko v prihodnje lažje odločali v novih podobnih primerih, je dodal.

Jerovšek: Pomembna bo utemeljitev
Da je Brglezova odločitev pravilna, meni tudi nekdanji ustavni sodnik Tone Jerovšek. A je po njegovih besedah zelo pomembno, kako jo bo utemeljil. Tako bi jo moral utemeljiti z izrecnimi izjavami pobudnikov, da gre za zakone, ki jih ne zadevajo, kar po Jerovškovih besedah pomeni, da ne izkazujejo pravnega interesa. Sicer bi lahko vsak miniral pravni sistem in onemogočil izvajanje zakonodajne funkcije DZ-ja, je še poudaril Jerovšek in dodal, da bi lahko v tem primeru zastal celoten proces zakonodajnega urejanja.

Pravno podlago za Brglezovo odločitev Jerovšek tako vidi v sami ustavi, ki govori o pravni državi. Ta pa pomeni delovanje vseh delov sistema in tudi normalnega delovanja zakonodajnega sistema, je dodal. Pobudniki referenduma imajo sicer pravico, da se obrnejo na ustavno sodišče, a tam po Jerovškovem mnenju ne bodo uspeli.

Jerovšek sicer razume predlagatelje, da uveljavljajo svoje pravice, a to počnejo na napačen način. Ob tem je poudaril, da velik del krivde za nastali položaj nosi vlada, ki se s predstavniki delavcev migrantov ni želela pogovarjati.

V podpis predsedniku republike
Predsednik DZ-ja je sicer zakone, za katere ni določil roka za začetek zbiranja podpisov, poslal predsedniku republike Borutu Pahorju v razglasitev. Ta mora sprejet zakon podpisati in poslati v objavo uradnemu listu.

Po Jerovškovem mnenju predsednik države nima pravice, da bi blokiral razglasitev zakonov. Možnost, da bi odklonil podpis, ima le v primeru hudih, grobih kršitev, česar pa v tem primeru po Jerovškovem mnenju ni bilo.

Pahor se bo posvetoval s pravnimi strokovnjaki
Iz kabineta Boruta Pahorja so sporočili, da je predsednik državnega zbora Milan Brglez danes popoldne predsedniku republike poslal v razglasitev tri zakone: Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o upravnih taksah, Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o varstvu kulturne dediščine ter Zakon o izvajanju carinske zakonodaje EU.

Gre za zakone, za katere je Sindikat delavcev migrantov Slovenije vložil pobude za začetek postopka za razpis referendumov.

Brglez pa se je odločil, da ne določi roka za zbiranje podpisov v podporo zahtevam za razpis referendumov. Na ta način naj bi zavaroval pravico do zakonodajnega referenduma in v skladu z načelom pravne države preprečil njene morebitne zlorabe.

Na potezi je sedaj predsednik republike, ki mora zakone razglasiti. "Upoštevaje ustavno ureditev in dosedanje strokovne razlage glede pristojnosti predsednika republike predsednik republike ne more in ne sme zavrniti razglasitve zakona," so pojasnili v Pahorjevem kabinetu.

Ker pa gre v tem primeru prvikrat za dileme postopkovne narave in ker se želi izogniti slehernemu dvomu o svoji odločitvi, se bo predsednik jutri posvetoval z nekaterimi uglednimi pravnimi strokovnjaki, so dodali.









Takšna dejstva kažejo, da pobudniki pravice, ki je namenjena glasovanju o zakonu, s katerim se ne strinjajo, uporabljajo svoje pravice na način, da povzročajo neko škodo oziroma 'zlo' strani, s katero so v sporu; to pa je tipično za zlorabo pravice.

Ribičič
Tvegana Brglezova odločitev glede podpisov
Brglez pojasnil svojo odločitev, poslanci niso navdušeni
Odzivi na Brglezov nerazpis referendumov
Je Brglez zlorabil položaj?