Levica, ki ji pripada resor ministrstva za solidarno prihodnost, je v petek sporočila, da je njihov kandidat za vodenje novega ministrstva sedanji državni sekretar na ministrstvu za delo Simon Maljevac, medtem ko koordinator Levice Luka Mesec, ki naj bi po prvotnih načrtih zasedel to mesto, ostaja na čelu ministrstva za delo. "Sporočilo na referendumu je bilo jasno, ljudstvo podpira zakon o vladi in reorganizacijo dela vlade, kot si ga je zastavila, ter vsebine, ki jih je postavila v ospredje," je na novinarski konferenci poudaril Maljevac.

Novoustanovljeno ministrstvo bo usklajevalo in vodilo politike na področjih dolgotrajne oskrbe in stanovanjske politike, v njegovi pristojnosti pa bo tudi razvijanje in promocija modelov lastništva zaposlenih in participativnega upravljanja v podjetjih, udeležba delavcev pri dobičku ter preostale politike ekonomske demokracije.

"Na ministrstvu za solidarno prihodnosti bodo v ospredje teme, ki so bile po našem mnenju v preteklosti zanemarjene, a so pomembne za družbo, ter teme, ki jih je Levica v kampanji poudarjala," je zatrdil kandidat za ministra.

Kot je pojasnil Simon Maljevac, bo nekaj zaposlenih na novo ministrstvo prišlo z ministrstva za okolje in prostor, ki je doslej obravnavalo stanovanjsko politiko, z ministrstva za zdravje bodo prišli zaposleni za področje dolgotrajne oskrbe, nekaj jih bo prišlo tudi z ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. "Iz treh obstoječih ministrstev bomo v ospredje postavili tri teme in pripeljali ljudi, ki so na teh področjih že delovali. A ta področja so bila do zdaj podhranjena, zato so v obstoječem kadrovskem načrtu predvidene dodatne kadrovske okrepitve."

Zagotoviti želijo kakovostno in dostopno oskrbo

O dolgotrajni oskrbi se v državi po njegovih besedah pogovarjamo že več kot 20 let, bistvenih korakov pa ni bilo storjenih. "Na referendumu je bil zavrnjen zadnji predlog, ki je bil neizvedljiv in ki ni prinašal ničesar dobrega za ljudi." Naloga na novem ministrstvu bo, je nadaljeval Maljevac, da zagotovijo kakovostno, dostopno, pravično in javno dolgotrajno oskrbo, ki bo izhajala iz potreb.

Področje dolgotrajne oskrbe je podrobneje predstavil Luka Omladič. V uvodu je poudaril, da so volivci novelo o dolgotrajni oskrbi na referendumu odločno podprli. "Ljudem ni treba več skrbeti, da bi z novim letom izgubili svoje pravice, te ostajajo v enakem obsegu in vsebini kot danes." S prenovo zakona pa bo po Omladičevih besedah treba v prihodnjem letu doseči sistem kakovostne, vsem dostopne, pravične in javne dolgotrajne oskrbe, "za katero bomo v vladi zagotovili stabilni vir financiranja, ki bo dolgoročen in varen", je dejal Omladič.

Poudaril je, da mora biti raven oskrbe v javnih domovih za starejše na najvišji ravni, kar predvsem pomeni, da mora biti v domovih na voljo dovolj mest. Med največjimi ovirami za dosego tega cilja pa je pomanjkanje delavk in delavcev v oskrbi, ki bi ga bilo treba reševati z izboljšanjem delovnih razmer. "Zagotoviti je treba tudi stabilno financiranje storitev oskrbe v domovih. S sprejetjem vladne novele se v prihodnjem letu odklene 30 milijonov evrov "prve pomoči" domovom za starejše, ki se srečujejo s posledicami draginje."

Ker si večina ljudi na starost želi ostati doma, se bo novo ministrstvo osredinilo tudi na okrepitev sistema pomoči na domu. "Da bodo ljudje do te storitve lahko dostopali v veliko večjem obsegu kot danes. Domovi za starejše naj bodo točka, na kateri se zagotavlja dolgotrajna oskrba za najranljivejše. Hkrati se bodo v prihodnje še bolj povezovali z drugimi izvajalci oskrbe v skupnosti oziroma bodo oskrbo v skupnosti tudi sami zagotavljali."

Omladič je obenem spomnil, da se oskrba ne nanaša le na starejše, temveč tudi na ljudi, mlajše od 65 let, s težavami v duševnem zdravju ali z intelektualnimi ali telesnimi ovirami. "Cilj je zanje poskrbeti s čim večjo podporo skupnosti oziroma s skupnostnimi storitvami oskrbe, kot so družinski pomočnik, asistenca, dnevno varstvo, dnevni centri, stanovanjske skupine, mobilna pomoč itd."

Poudarjajo pomen javnih najemniških stanovanj

Drugo področje je stanovanjska politika. Ker od 90. let v Sloveniji ni bilo sistematične politike na tem področju, želijo po besedah Simona Maljevca doseči, da je varen in dostopen dom dosegljiv vsakemu. "To moramo kot družba ponotranjiti in stanovanja morajo biti ključna dobrina," je dejal. Hrbtenico morajo po njegovem mnenju predstavljati javna najemniška stanovanja. "To je tudi prvi korak, ki ga moramo na ministrstvu narediti – vzpostaviti mrežo akterjev, ki bodo delovali pod enotnimi pogoji pri gradnji javnih stanovanj," je dodal.

Klemen Ploštajner, ki bo na novem ministrstvu skrbel za stanovanjsko politiko, je v uvodu dejal, da "stvari ne bodo mogli premakniti čez noč, da imajo pa jasno zavedanje, ker imamo toliko zatečenega stanja, da bo nekaj časa trajalo, da se rezultati pokažejo".

"V Sloveniji je stanovanjsko področje že od devetdesetih let naprej prepuščeno dvema temeljema. Prvi je bil, da je bilo popolnoma prepuščeno trgu, to pomeni, prevladovali so tržni akterji. Ključni način reševanja stanovanjskega vprašanja je bil tak, da smo si stanovanje kupili, drug temeljni način, ki je pa obstajal in še vedno obstaja in ga verjetno vsi zelo dobro poznamo, pa je samograditeljstvo, se pravi, da smo si na podeželju sami gradili hiše. To je vodilo, tudi takrat, ko je sistem še približno deloval, v popolnoma disfunkcionalno družbeno in tudi prostorsko krajino, kjer smo na eni strani v mestih običajno dobili zelo draga tržna stanovanja, ki so bila tudi vprašljive kakovosti. Primerov imamo precej na podeželju, smo pa dobili izjemno razpršeno gradnjo stanovanjskih hiš, ki so sicer mogoče reševale stanovanjsko vprašanje, so pa zelo otežila organizacijo drugih javnih servisov, npr. prometa, je stanovanjsko področje opisal Ploštajner in dejal, da je sistem deloval do okoli leta 2008, vendar je temeljil na izjemno velikem izčrpavanju drugih družbenih virov. Izčrpal pa se je, kot je dejal, tudi stanovanjski sklad, ki smo ga dobili z dediščino socializma.

Od leta 2008 do 2015 je po njegovih besedah popolnoma podivjal nepremičninski trg in se je okrepil špekulativni motiv.

"Dobili smo draga nedostopna stanovanja, gradijo se v glavnem bolj draga in nadstandardna stanovanja. Krepi se naložbeni motiv na stanovanjskem področju. To pomeni, da se stanovanja kupujejo z namenom naložbe, je poudaril ter dodal, da imamo zdaj trg dveh kultur. Na eni strani so stanovanja nekakšne socialne dobrine, na drugi strani pa so tržne dobrine z namenom maksimizacije profita. Kljub temu se je razvil neki živ in precej močen sektor javnih stanovanjskih skladov, ki že danes precej dobro deluje in se je v zadnjih letih precej zagnal. Stanovanjskemu skladu je uspelo v zadnjih letih zgraditi precej stanovanj. Nepremičninski sklad pokojninskega in invalidskega zavarovanja je tudi nedavno odprl oskrbovana stanovanja na Bledu, ljubljanski sklad je okrepil svoje delovanje, celjski … Vznikati so začeli novi lokalni občinski skladi. Lepe primere imamo tudi v finančno bolj podhranjenih predelih in občinah," je navedel Ploštajner in to označil kot osnove, na katerih bi radi gradili.

Ministrstvo bo po njegovih besedah imelo tri temeljne politike, za katere se bodo zavzemali. Prva je zagotavljanje pravice do stanovanja.

"Zagotavljanje kakovostnih, dostopnih in varnih domov je cilj in temelj razvoja vsake družbe," je poudaril. Osnovna dejavnost bo gradnja dostopnih javnih najemnih stanovanj, ki bodo delovala pod enotnimi pogoji in bodo znatno državno podprta, tako s finančnimi sredstvi kot tudi z zemljišči.

"Zgled nam je tukaj, kot vedno, pač Dunaj. Poleg tega bomo morali zagotoviti tudi druge mehanizme, da ljudje pridejo do stanovanja. Tukaj imamo dejavnosti na področju, kot so razvoj stanovanjskih zadrug in drugih neprofitnih stanovanjskih organizacij, aktivacija praznega sklada nezasedenih stanovanj, omogočanje razvoja skupnostnih oblik bivanja. Nasloviti problematiko brezdomstva in tudi omogočiti ljudem, da pridejo do dostopnega, kakovostnega lastniškega stanovanja. Tu govorimo predvsem za podeželje, kjer je način reševanja stanovanjskega vprašanja drugačen kot v mestu," je še pojasnil.

Drugi temelj bo, kot je opisal, omejevanje in brzdanje špekulativnih motivov in interesov maksimizacije profita na stanovanjskem trgu. "Kar pomeni urejanje in regulacijo najemnega trga s ciljem krepitve varnosti, najem najemnih razmerij in več nedostopnosti ter manjšanja zlorab in kršitev ter diskriminacij. Drugi del tega je omejevanje špekulativnih naložb v samo gradnjo in rabo stanovanj in seveda segment, ki se je najbolj zažrl v stanovanjsko rabo, je vprašanje regulacije kratkoročnega turističnega oddajanja," je dejal.

Tretji temelj, tako Ploštajner, pa bo stanovanjska politika utemeljena na kakovostnih podatkih in na stroki, "kar pomeni, da bomo morali utemeljiti, uvesti neko sistematično zbiranje, urejanje in uporabo ključnih podatkov na tem področju. in to področje aktivno raziskovati in iz teh raziskav in podatkov utemeljiti tudi nove politike."

Lastništvo zaposlenih pomemben del odgovornih lastniških modelov

Tretja tema za novo ministrstvo je ekonomska demokracija. Maljevac je spomnil, da je Evropska komisija že pred desetimi leti lastništvo zaposlenih v podjetjih poudarila kot pomemben del vzpostavljanja trajnostno bolj odgovornih lastniških modelov. "Izkušnje iz tujine kažejo, da so ta delovna mesta bolj obstojna, da so podjetja bolj obstojna in produktivna, v njih so višje plače," je poudaril.

Katja Simončič je pojasnila, da se bodo na direktoratu ukvarjali s podjetniki in delavci, torej z vključevanjem zaposlenih v lastniške sheme. "Gre za prakso, ki je progresivna, a ni nova, na Zahodu je že precej razširjena," je povedala. V ZDA 10 odstotkov zaposlenih v zasebnem sektorju dela v takih podjetjih. "Zavedati se moramo, da je takšna podjetja prihodnost, saj so bolj vključujoča, delavci se počutijo bolj opolnomočene, če lahko sodelujejo pri odločitvah v podjetju, čutijo večjo pripadnost podjetju. Taka podjetja so tudi bolj družbeno odgovorna," je naštela.

Zatrdila je, da z modelom ESOP nagovarjajo tudi težavo nasledstva družinskih podjetjih ter s tem ohranjajo lastništvo v slovenskih rokah: "Jasno je, da bo lastnik, ki živi in dela v istem okolju, kot je podjetje, bo trajnostno reševal nekatere težave, v nasprotju s tujim lastnikom, ki v lokalno okolje še niti ni stopil." Prav tako naj bi bila ta podjetja produktivnejšaa in odpornejša v času kriz.

Napovedala je, da bo cilj sprejetje zakona, ki bo model ESOP prenesel v slovenski prostor in ga prilagodil ter podjetnikom omogočil možnost, da zaposlene vključijo v lastniško shemo. To je že zdaj mogoče, a je po njenih besedah zelo zapleteno, zato želijo podjetnikom, ki si tega želijo, pot olajšati. "Demokracija mora postati nekaj normalnega tudi na ekonomski sceni," je dodala.

Mesec: Ministrstvo za solidarno prihodnost je moja ideja

Minister za delo Luka Mesec je ob koncu predstavitve ministrstva za solidarno prihodnost povedal, da gre za njegovo idejo in idejo, ki so jo v Levici podprli. "Ko smo postavljali vlado, sva s Simonom naredila zamenjavo, kot znak naše pragmatičnosti. Mi nismo tukaj zato, da bi se prepirali, kdo bo imel kakšno funkcijo, kdo bo kje sedel, mi smo tukaj zaradi rezultata," je dejal Mesec. "To ministrstvo glejte kot na enega od temeljnih delov nove družbene pogodbe, ki jo želimo napisati," je dodal.

"Teme, ki smo si jih izbrali, so povsod po Evropi nekaj popolnoma vsakdanjega, normalnega, del družbenih pogodb, pri nas so pa desetletja ležale v kletnih prostorih stanovanja. Družbene posledice tega, da imamo mi stanovanjski oddelek v kleti s šestimi zaposlenimi na Ministrstvu za okolje in prostor, vidimo, na Dunaju lahko stanovanje najameš za sedem evrov, govorimo o povprečni javni najemnini za sedem evrov mesečno na kvadrat. Javnih najemnih stanovanj praktično ni, imamo pa tržno najemnino, ki je dvakrat višja od tiste na Dunaju, čeprav so plače polovico manjše. Dunaj sedem evrov na kvadrat, Ljubljana štirinajst evrov na kvadrat. Pa ne govorim samo o Ljubljani. Zadnjič sem bil v Zagorju in direktor tamkajšnjega stanovanjskega sklada, mi je povedal, da se v Kisovcu pri Zagorju stanovanja zdaj prodajo za tri tisoč evrov na kvadrat. Torej stanovanjska kriza ni nekaj, kar je ograjeno z ljubljansko obvoznico," je pojasnil Mesec.

Ekonomska demokracija je po njegovem pojasnilu na Zahodu popolnoma običajna. "V ZDA so v sistemu ESP-ja, to so podjetja v delavski lasti, tam dela približno deset odstotkov delovne sile. Vlada zdaj sprejema politike, s katerimi želijo ta delež podvojiti, se pravi, hočejo ga spraviti na dvajset odstotkov delovne sile v zasebnem sektorju. Pa ni treba v Ameriko, lahko pogledamo čez zahodno mejo. V italijanski regiji Emilija Romanja, ki je mimogrede najbogatejša regija, tam praktično polovico BDP-ja ustvarijo podjetja, ki so organizirana kot zadruge," je povedal Mesec ter omenil Železnike, "kjer imamo Domel, ki so ga 1996 odkupili zaposleni." "Večkrat so bili Železniki zaradi tega razglašeni za kraj z najvišjo kakovostjo bivanja v Sloveniji," je dejal.

Tretja zadeva, je po njegovih besedah dolgotrajna oskrba, ki je bistveno širša, kot so domovi za starejše.

"Mi želimo z prenovo zakona naslednje leto zgraditi infrastrukturo, družbeno infrastrukturo, da bodo lahko ljudje na stara leta, tudi če bodo potrebovali pomoč, te v ustrezni meri deležni in uživali življenje v pozni starosti doma, v dnevnem centru ali pa v domu za starejše, če ga bodo potrebovali. Vse skupaj pa mora biti podprto z javnim virom, zato da ne bo celoten strošek oskrbe tako kot zdaj visel na oskrbovancih, ki za to dajo cele pokojnine, kolikor zmanjka, pa njihovi družinski člani, ki morajo pomagati," je še napovedal minister za delo.