Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 3.5 od 232 glasov Ocenite to novico!
false
Kučan poudarja, da je dialog in iskanje načina za novo sporazumevanje nujno potrebno. S tem namiguje, da se mora Evropa nujno posloviti od prepričanja o svoji središčni vlogi v svetu. V mislih ima širši dialog z neevropskimi kulturami, katerih vloga v svetu raste. Foto: BoBo
Dražgoše, Milan Kučan, Janez Stanovnik
Napaka, ki vpliva na naše notranje življenje, je po Kučanovem mnenju naš koncept privatizacije. Proces je zašel v smer tajkunizacije in likvidacije velikih slovenskih podjetij, ki so bila mednarodno uveljavljena, za napako pa Kučan šteje tudi ukinitev Službe družbenega knjigovodstva, ki je ni nadomestil drug nadzorni mehanizem za nadzor toka denarja. Foto: BoBo
       V času pred osamosvojitvijo je bila vloga Zveze komunistov ključna. Vsaka politična odločitev, od reform do razmišljanja o federaciji, se je po logiki tedanjega delovanja začela z njo. Toda pretekel je čas ene same resnice. V družbi ali državi, kjer razmišlja samo eden, ne razmišlja nihče.       
 Milan Kučan o Zvezi komunistov
Ivan Oman, Milan Kučan
Kučan pravi, da je v težkem obdobju pred osamosvojitvijo kot dobrodošla sprejemal vsa opozorila zgodovinarjev, ki jih je bil deležen, toda sistem oblasti je imel svoje organe, ki so nosili temeljno odgovornost za vse, kar bodo predlagali ljudem. Foto: BoBo
       Najtesnejši dialog sem imel takrat s Heinzem Fischerjem, tedanjim predsednikom parlamenta na Dunaju. Imel sem tudi nekaj stikov z nemškimi politiki, zlasti z zunanjim ministrom Genscherjem, pa tudi z vodilnimi ljudmi nam bližnjih italijanskih dežel in z Madžari. Prvi stiki s takrat še češkoslovaškim predsednikom Havlom tudi segajo v to obdobje.       
 Kučan o mednarodnih stikih pred osamosvojitvijo

Milan Kučan: "Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem."

Pogovor s prvim predsednikom republike
23. december 2015 ob 13:37
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Ne s ključno, ampak z eno izmed ključnih osebnosti osamosvojitvenega obdobja," je prvi predsednik Republike Slovenije Milan Kučan popravil napoved radijskega Intervjuja, v katerem se je v pogovoru z Andrejem Stoparjem ob 25-letnici plebiscita o samostojni Sloveniji dotaknil številnih ključnih vprašanj slovenskega osamosvajanja, takratnih pričakovanj in četrtstoletnega razvoja države. "Sežiganje knjig me skrbi," pravi.

"Težko je reči, da smo se borili za to, kar imamo danes," že v uvodu pravi Milan Kučan. Takrat nihče ni mogel napovedati, kako se bo razvijalo naše življenje pozneje, saj sta okoli nas vladali kriza in brezperspektivnost. Toda po drugi strani nas je preveval optimizem, da se lahko rešimo s prelomom z obstoječim sistemom. Že takrat pa je bilo jasno, da imamo različna pričakovanja.

Sežiganje knjig in kultura kot srčika naroda
Na Stoparjevo vprašanje o tem, kako je doživel poskus sežiga biografije Boža Repeta o sebi, ki so ga pred kratkim uprizorili skrajneži pred njegovim domom, Kučan odgovarja: "To me skrbi, saj se podobno dogaja povsod po Evropi, ponovno se uveljavlja tip političnega delovanja in razmišljanja, ki je bil presežen po drugi svetovni vojni, na tem preseganju pa temelji tudi ideja Evropske unije. Evropa je očitno postala neobčutljiva za te pojave."

Žal je država bolj občutljiva za tiste, ki na težave opozarjajo, kot pa na nosilce teh pojavov: "Jasno mi je, da so posamezniki, ki so prišli pred našo hišo pred dnevi, naščuvani," pravi. Milana Kučana skrbi, da bi pojav marginalizirali, pa ne zato, ker se je požig biografije zgodil pred njegovim domom, ampak ker je vzorec tovrstnega ravnanja star. "Začelo se je z zažigom knjig in s pregonom Judov, končalo pa s holokavstom," navaja. Molk tistih, ki mislijo, da jih to ne zadeva, je skrb vzbujajoč.

Evropska unija danes
Solidarnost in toleranca sta temeljni vrednoti Evropske unije, ki ju je danes premalo, pravi Kučan. Pričakovanje, da se bodo te in druge vrednote Unije ob širitvi pred leti poglobile, se ni uresničilo. Širitev je potekala predvsem v ekonomskem smislu širšega tržišča, medtem ko je ozadje ostalo nepoglobljeno.

Zveza komunistov nekoč
"V času pred osamosvojitvijo je bila vloga Zveze komunistov ključna. Vsaka politična odločitev, od reform do razmišljanja o federaciji, se je po logiki tedanjega delovanja začela z njo. Toda pretekel je čas ene same resnice," dodaja Kučan. "V družbi ali državi, kjer razmišlja samo eden, ne razmišlja nihče." Novih razmišljanj je bilo veliko tudi drugod, toda ključno je bilo to, da je nujnost za spremembe dozorela v sami Zvezi komunistov, njeno vodstvo pa je doživelo podporo tako znotraj kot zunaj sebe. Odgovor na vprašanje, kaj zdaj, je bil jasen: pluralizem.

Zveza komunistov je takrat sestopila z oblasti, toda ni se odpovedala oblasti, poudarja Kučan, ampak se je odločila, da svoje koncepte preveri na volitvah. Kučan opominja, da je naslednica ZK-ja, Stranka demokratične prenove, leta 1990 dosegla najboljši posamičen izid na volitvah, čeprav je bila premoč združenja novih strank Demos, ki je dobilo priložnost oblikovati vlado, očitna.

Na očitke o pomanjkanju iskrenosti pri prizadevanjih za osamosvojitev ob koncu osemdesetih let Kučan odgovarja: "Kdo pa je sploh iskal koncepte osamosvojitve takrat?" Razpad Jugoslavije se mu je zdel najbolj črn scenarij. Najprej je bilo treba preveriti, ali ne bi bilo mogoče jugoslovanske države spremeniti v temelju. Toda tudi denimo v Srbiji so hoteli državo temeljito spremeniti, pravi Kučan, pri čemer so osrednjo vlogo v državi pripisovali Srbiji.

"Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem," pravi Kučan in izjavo postavlja v kontekst. "Takšna rešitev nam je bila celo ponujena z zakonsko rešitvijo znotraj tedanjega sistema. Toda Slovenci bi v tem primeru odšli kot narod brez zgodovine, brez pravice do sodelovanja v sukcesiji, brez pravice do nasledstva meddržavnih pogodb, ki jih je podpisala Jugoslavija in so bile za nas pomembne, med drugim tudi pogodb, ki so določale in zagotavljale našo mejo."

Dlje kot smo od tistih časov, močnejše so težnje po prisvajanju pravice do interpretiranja zgodovine, dodaja, ampak "takrat sem se zavzemal za koncept razdružitve," s čimer bi ohranili vse, kar bi nam koncept odcepitve vzel.

Temelj tovrstnega konceptualnega razmišljanja je bil primer razdružitve Švedske in Norveške z začetka 20. stoletja. Žal resolucija o mirni razdružitvi, ki jo je naša skupščina predlagala skupščinam drugih republik, ni bila sprejeta, doživela je le tiho soglasje hrvaškega sabora. Toda takšno ravnanje nas odvezuje krivde za Srebrenico in druge tragične dogodke, ki so se zgodili pozneje, dodaja.

Dogovor o enotnosti
Kučan pravi, da je v težkem obdobju pred osamosvojitvijo kot dobrodošla sprejemal vsa opozorila zgodovinarjev, ki jih je bil deležen, toda sistem oblasti je imel svoje organe, ki so nosili temeljno odgovornost za vse, kar bodo predlagali ljudem.

Projekt osamosvajanja je temeljil na dogovoru o enotnosti vseh parlamentarnih strank, ki so ga podpisale 9. decembra in s katerim so se zavezale, da bodo nosile skupno odgovornost pred slovenskim narodom, katerega večinska podpora osamosvojitvi ni bila vprašljiva, poudarja Kučan in opominja, da je v dogovoru med drugim pisalo tudi, da si nobena izmed takratnih parlamentarnih strank ne bo prisvajala zaslug za uspeh plebiscita. Tekmovanje za zasluge se je začelo takoj potem in se dogaja še danes, grenko dodaja.

"Ste nacionalist, gospod Kučan?"
Na vprašanje Andreja Stoparja prvi predsednik Slovenije odgovarja, da nacionalizem razume pozitivno, če pomeni služenje ideji naroda, toda nikoli na račun drugih. Pred četrt stoletja smo delovali legalno in legitimno, zatrjuje, na podlagi pravice do samoodločbe narodov in tudi na podlagi mednarodnih dokumentov. Vendar pa nikoli nismo hoteli nobenega drugega naroda prikrajšati za enako pravico. To moramo ozavestiti tudi pri vprašanju, ali bomo priznali Palestino ali ne. Na očitke, da naj bi se Slovenija v osamosvojitvenem obdobju dogovarjala s Srbijo na račun drugih narodov, odgovarja, da so se seveda pogovarjali z vsemi.

Na sestanku med slovenskim in srbskim političnim vodstvom januarja leta 1991 v Beogradu je imel dogovor pomemben dostavek: "Pravico ima vsak narod, ampak ne na račun enakih pravic drugih." Med temi drugimi so seveda mišljeni tudi Hrvati. Očitke na račun slovensko-srbskega dogovarjanja je takrat sprožil svetovalec hrvaškega predsednika Slaven Letica, ki je prepričeval Tuđmana o slovenski sebičnosti. "Kakšen je bil slovenski egoizem, se je pokazalo takrat, ko je bila Slovenija napadena in ni bil nihče pripravljen tvegati svojega egoizma na račun solidarnosti s Slovenci."

Slovenija in zamujene priložnosti
"Najtesnejši dialog sem imel takrat s Heinzem Fischerjem, tedanjim predsednikom parlamenta na Dunaju. Imel sem tudi nekaj stikov z nemškimi politiki, zlasti z zunanjim ministrom Genscherjem, pa tudi z vodilnimi ljudmi nam bližnjih italijanskih dežel in z Madžari. Prvi stiki s takrat še češkoslovaškim predsednikom Havlom tudi segajo v to obdobje."

Nekaj stikov so slovenske oblasti imele tudi s širšim svetom, ampak le v omejenem obsegu, saj so osrednje jugoslovanske oblasti preprečevale stike med Slovenci in diplomati v Beogradu. Na vprašanje, zakaj se v poznejših letih nismo tesneje povezali z drugimi državami Višegrajske skupine, Kučan odgovarja, da je treba razmišljati znotraj vodil takratnega časa, čim prej zapustiti vrt, v katerem smo dotlej gojili svojo zelenjavo. Nobenega opravka z Balkanom in drugimi republikami nismo hoteli več imeti.

"Hrvaška je kamen za našim vratom, mi je po osamosvojitvi rekel pokojni dr. France Bučar, pri čemer je imel v mislih nerešeno srbsko vprašanje v sosednji republiki. Nič skupnega nismo hoteli imeti niti z nekdanjimi članicami vzhodnega bloka. Posledica takšnega ravnanja je bila, da smo izgubljali priložnost za priložnostjo in na koncu ostali svetlobna leta zadaj."

Slovenija in Bruselj
Jugoslavija se je takrat upirala evropskim integracijam, poudarja Kučan, Slovenci pa smo v te integracije hoteli že takrat, toda drugo vprašanje je, ali smo vedeli, kaj hočemo s tem doseči. Višja stopnja integracije od tega, kar imamo danes, je nujna, meni. Okrepljeni skupni zunanja in obrambna politika sta tudi nujni, dodaja, kar pa ne pomeni, da bi se tako odpovedali svoji suverenosti. Zaradi interesov skupnega življenja skušamo del te suverenosti opravljati skupaj, na ravni Evropske unije. V resnici gre za vprašanje, ki je preprosto: "Kaj je Bruselj? Je to neki fantom ali pa smo Bruselj tudi mi, skupaj z drugimi članicami Unije?"

Predpostavka plodovitega sodelovanja je seveda v tem, da poznamo svoje interese in se zavedamo, da je sodelovanje med državami potrebno in da ima skupen glas večjega števila članic tudi večjo težo v Bruslju. Članice Višegrajske skupine se redno usklajujejo, pravi Kučan, in tudi stare članice se sestajajo med sabo. "Nič nam ne pomaga, če v Ljubljani vpijemo: Oni se sestajajo brez nas. Zakaj se pa mi z nikomer ne sestajamo? Celo s Hrvati nimamo več nobenih stikov."

Kučan poudarja, da sta dialog in iskanje načina za novo sporazumevanje nujno potrebna. S tem namiguje, da se mora Evropa nujno posloviti od prepričanja o svoji središčni vlogi v svetu. V mislih ima širši dialog z neevropskimi kulturami, katerih vloga v svetu raste.

Država brez vizije
Kučan meni, da smo s tem, ko smo obrnili hrbet prostoru, v katerem smo živeli, naredili veliko napako. Tudi mednarodna skupnost je takrat računala z našo izkušenostjo, "pa smo se takrat, oprostite izrazu, naredili Francoze". Druga napaka, ki vpliva na naše notranje življenje, je po Kučanovem mnenju naš koncept privatizacije.

Proces je zašel v smer tajkunizacije in likvidacije velikih slovenskih podjetij, ki so bila mednarodno uveljavljena, za napako pa Kučan šteje tudi ukinitev Službe družbenega knjigovodstva, ki je ni nadomestil drug nadzorni mehanizem za nadzor toka denarja. Toda ključna napaka, ki smo jo po doseženi samostojnosti in vključitvi v evroatlantske integracije zagrešili, je odsotnost dogovora o tem, v kakšni družbi želimo živeti, oziroma odsotnost vizije. "Država brez vizije je obsojena na sprotno, pragmatično odločanje in lovljenje priložnostnih niš," pravi Kučan.

Ne enotnost zaradi enotnosti same
S svojo državo smo prevzeli odgovornost za svojo prihodnost, s čimer smo nase prevzeli tudi odgovornost za to, kar se dogaja s svetom. Obeh se premalo zavedamo, meni Kučan. Enotnost zaradi same enotnosti ni potrebna, dodaja. Treba je najti koncepte in projekte, ki bodo ta naš voz v celoti vlekli naprej, v dialogu in zavezništvu z državljani.

Z Milanom Kučanom se je pogovarjal Andrej Stopar

J.P./Radio Slovenija
Prijavi napako
Komentarji
eustace008
# 23.12.2015 ob 14:00
joj joj joj

32 let, brezposeln inženir............................vi pa men vsak dan, istospolni, heteroseksualni, rdeči, črni,belčki,komunisti.......

jst vas mam dost
ti-ne
# 23.12.2015 ob 14:01
Kučan šteje tudi ukinitev Službe družbenega knjigovodstva, ki je ni nadomestil drug kontrolni mehanizem za nadzor toka denarja

:::::::::::::::::
Saj to so namenoma naredili.
V davčne oaze je izpuhtelo med 50 - 75 milijard evrov
royayers
# 23.12.2015 ob 13:58
Kučan, SDS na aparatih. Twitter bo pregorel. Komunist Janša pa že piše novo verzijo kraljestva, kjer bo Kučan igral vlogo grdega čarovnika.
gnusfraba
# 23.12.2015 ob 14:09
Toliko komentarjev na Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem

Bi kdo prebral intervju in poskusil razumeti kontekst?
opusdei
# 23.12.2015 ob 13:57
Naš edini pravi predsednik.
royayers
# 23.12.2015 ob 14:07
V družbi ali državi, kjer razmišlja samo eden, ne razmišlja nihče.

In to pove komi Kučan, enostavno in resnično. Kaj na to poreče JJ?
el CARTEL
# 23.12.2015 ob 14:08
"Težko je reči, da smo se borili za to, kar imamo danes,"

nihče ni tako neumen,
le takratni tajkuni so se borili za to kar imajo danes. vse.
el CARTEL
# 23.12.2015 ob 14:02
Napaka, ki vpliva na naše notranje življenje, je po Kučanovem mnenju naš koncept privatizacije. Proces je zašel v smer tajkunizacije in likvidacije velikih slovenskih podjetij

točno to!

ampak to ni bila neka random napka, ampak je namen privatizacije prenos javnega kapitala v ozek krog zasebnih rok.
vse države ki so vstopile v kapitalizem imajo isti problem

in da je to simptomatično za kapitalizem, imajo tudi države, ki imajo že stoletja kapitalizem - skoraj vse po vrsti zelo koncentriran kapital v rokah bogatih 10%,
večina jih ima visoko zadolženost (kljub zelo velikem privatnem bogatstvu),
ter predvsem imajo zelo revno državo (ni denarja za to ali za ono - olstvo, zdravstvo ipd.)
Follow Me
# 23.12.2015 ob 14:08
Zdaj ne pomaga več nič, zavozili so državo in še jo bodo.
severnik
# 23.12.2015 ob 14:20
Milan Kučan: "Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem."

Haha...neverjetno koliko ljudi se je spotaknilo na to izjavo, ki vas je pa v bistvu slekla. Namreč vsem ste dokazali, da znate vrhunsko manipulirat in vlečt stvari iz konteksta. In ni čudno, da smo tam kjer smo.

Toda Slovenci bi v tem primeru odšli kot narod brez zgodovine, brez pravice do sodelovanju v sukcesiji, brez pravice do nasledstva meddržavnih pogodb, ki jih je podpisala Jugoslavija in so bile za nas pomembne. Med drugim tudi pogodb, ki so določale in zagotavljale našo mejo.

Upam, da razumete razliko. In če je kaj, po vaše, domoljuba v Janši, je tudi on proti odcepitvi.
dunbar
# 23.12.2015 ob 14:09
Sploh ne preberete intervjuja. Bil je proti odcepitvi, a za razdružitev, ki sta dva različna pojma, kot g. Kučan lepo pojasni v samem intervjuju....
mend055
# 23.12.2015 ob 14:02
Nekdo anonimni pravi: Glavni grobar Slovenije se spet spreneveda ...

Drugi anonimni mu odgovarja: ''Kakšna revščina v mišljenju, kulturi in poznavanju zgodovinskih dejstev. Kakšna revščina ...''
mataj
# 23.12.2015 ob 13:55
Milan Kučan - Forever number one!
Morpheus2
# 23.12.2015 ob 14:01
Milan Kučan: "Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem."

Vsaj enkrat, da se ni zlagal!
lerin
# 23.12.2015 ob 14:23
Pameten mož. Demokrat, četudi komunist. Po vseh eskapadah v 20 letih se je izkazalo, da so nekdanji slovenski komunisti največji demokrati. Nekateri samooklicani demokrati iz 90ih pa poslednji komunajzerji.
Kučan je verjetno največji slovenski politik 20. stoletja.
Ramus
# 23.12.2015 ob 14:30
"Težko je reči, da smo se borili za to, kar imamo danes," že v uvodu pravi Milan Kučan"

To kar imamo danes, ni bilo vredno ene kaplje znoja, kaj šele človeške krvi. Nikoli več, nikoli več, ne bom niti za trenutek pomislil, da je za to državo vredno preliti kri. Ta država ni vredna enega človeškega življenja, da se žrtvuje, za to kar imamo danes.
Partizan Miha
# 23.12.2015 ob 14:00
A je že dal kazansko ovadbo proti primitivcem, ki so zažgali slovensko knjigo ? Upam, da je.
OpenYourEyes
# 23.12.2015 ob 14:20
@eustace008: Točno tako, tudi sam sem inženir, mlajši kot ti, pa ti še to povem, da bi trenutno raje bil na socialni, kot pa opravljal delo, ki ga trenutno. 3 stopnje pod izobrazbo za polovico minimalca, brez plačanih nadur,brez pridobivanja izkušenj z mojega področja,ki bi mi olajšale nadaljno iskanje, izkoriščanje in še vse skupaj je težko dokazati, da bi lahko podal izredno odpoved. Prekleto dobro bom razmislil o naslednji službi, predno je sprejmem, potem pa se čudijo večnim kavčarjem, ki samo vlečejo socialno, mene ravnokar motivirajo, da postanem eden izmed njih.

#I-feel-Slovenija
ivandruck
# 23.12.2015 ob 14:25
Janšistična ideološka miselnost ljudi je na podn ravni. Ne razumejo in ponovno trgajo iz konteksta izjavo, da Kučan ni bil za odcepitev, ampak za razdružitev. Če vi sploh razumete ti dve razliki? Janšistična ideološka zaostala miselnost očitno ne, saj v prvem primeru pomeni, da si odcepil kar tako enostansko, v drugem primeru pa, da smo se po neuspešnih pogajanjih razdružili. In v tem je vsa stvar. V takratnem času bi kot odcepitveniki prevzeli vso odgovornost za morijo na celotnem tlu nekdanje bivše države kot tisti, ki bi z odcepitvijo to državo uničili . Zato bolj so bili desničarski politiki glasni v svojih zaletavih izjavah o nekih enostranskih odcepitvah, bolj so se evropskim politikom dvigovali lasje. In če bi se mi enostransko odcepili, bi imeli danes status Katalonije, status Kosova, ko bi nas priznalo nekaj par držav in nič več. Pa še krivci bi bili za vso morijo od Srebrenice dalje. Zato je bilo potrebno svetu pokazati, da smo za več samostojnosti in biti odprt do nadaljnjega in novega povezovanja znotraj prostora. In če ne gre v teh pogovorih, se pač razdružiš. In tako smo tudi mi razumeli takratni plebiscit. Na plebiscitu se nismo odločali o odcepitvi, ampak o samostojni državi, ki se bo v nadaljevanju pogajala o nadaljnjem načinu življenja bodisi s tedanjimi republikami bivše Jugoslavije o nekem novem načinu skupnega življenja, če bo za to šlo, ali pa za mirno razdružitev. In trgati iz konteksta poznih 80. in zgodnjih 90. let neke izjave, da odcepitev za koga pač ni bila prva opcija, ni pravilno. Tudi Peterle in Rupel sta še po plebiscitu zatrjevala, da se gremo pogajat o neki novi obliki sobivanja z republikami bivše Juge. Pri tem smo z naše strani ponujali neko obliko konfederacije samostojnih držav in šele takrat, ko je bilo jasno, da srbska stran ni za tako stvar, smo šli v odcepitveno varianto.
ti-ne
# 23.12.2015 ob 14:18
Bruto zunanji dolg Republike Slovenije, vir Banka Slovenije, UMAR, RTVSLO
1995 4 mlrd *
2001 10 mlrd *
2002 11 mlrd *
2003 13 mlrd *
2004 15 mlrd *
2005 20 mlrd *
2006 24 mlrd *
2007 34 mlrd *
2008 39 mlrd *
2009 40 mlrd *
2010 40 mlrd *
2011 41 mlrd *
2012 42 mlrd *
Alchemist
# 23.12.2015 ob 14:25
Naj podam še svoje mnenje:

Ob osamosvojitvi sem imel 4 leta, ampak če bi imel možnost, bi glasoval za samostojnost. Strinjamo se lahko tudi da od takrat naprej smo marsikaj zelo zelo zamočili in ljudje so posledično razočarani. Čas je prišel da stvari spet postavimo na nove tirnice in spet začnemo gradit neko pozitivno zgodbo. Prihodnost je v naših rokah.
janroz
# 24.12.2015 ob 13:41
Nisem častilec Kučana niti koga drugega, ko pa stvari pogledaš malo bolj objektivno pa lahko mirno ugotoviš, da je JJ od leta 1991 naprej razlagal kako je nesrečen, kako ga nihče ne mara in ne razume in tako je tudi danes. Da svoje duševne težave rešuje na ta način, da pošilja svoje plačance pred njegovo hišo, pred sodišče ... sam pa si ne upa narediti nič konkretnega nič kar bi bilo dobro za našo državo in nas vse. Prav tragikomično je ko pogledaš portal Demokracije, politikis, reporter .. kjer je Kučan njihova ikona, idol za stresanje vse jeze, kot vreča v katero vsak dan udariš, ko ti kaj ne gre! Mislim, da bi Kučana že pozabili, če se desni mediji nebi vsak dan izživljali nad njim, res podobno samo najbolj mračnjaškim silam in tega je tudi mene strah, ker smo do tega pojava preveč tolerantni. Jutri bodo preganjali vsakogar od nas, ki si drzne kaj reči zoper njihovega liderja, zoper njihove ideje .. to res ni dobro.
Buldog
# 23.12.2015 ob 14:58
@Morpheus2
23.12.2015 ob 14:00

A o tem kako je pred vojno razorožil TO pa nič??

Koliko časa misliš še lagat? Očitno dokler laž ne bo postala resnica, vendar boš za kaj takega moral uničut kar precej pisnih virov.
Še celo sam Janša trdi drugače, kot ti praviš.

Takoj po koncu seje so se na posvetu dobili Janez Janša, France Bučar ter Milan Kučan, saj so vsi dobili neuradne informacije o procesu razoroževanja. V kakšni tajnosti so skušali izvesti vse to priča tudi dejstvo, da predsednik RS Milan Kučan ni bil uradno obveščen o odvzemu orožja, pa čeprav je bil poveljnik RŠTO, general Ivan Hočevar po zvezni zakonodaji glede vodenja podrejen Predsedstvu Republike (Janša, 1992, str. 47).
...
Ker Predsedstvo republike ni dobilo nikakršnega pojasnila, je predsednik Kučan zahteval uradno pojasnilo generala Hočevarja. Na sestanku je general opravičeval izvajanje ukaza v smislu, da gre le za varnostne ukrepe, da je v skladiščih JLA varnost pred morebitnimi krajami večja ter zagotovil, da orožje ostaja last slovenske TO. Slovensko vodstvo na poizkuse pojasnjevanja ni nasedlo, in je pripravilo Hočevarja do izbruha v katerem je dejal, da je le general, ki ga je imenovalo predsedstvo SFRJ in da le izpolnjuje njihove ukaze (Janša, str. 48). Kučan ni bil zadovoljen s pojasnili in je 18. maja zahteval dodatno pojasnilo od novo izvoljenega predsednika predsedstva SFRJ Jovića. Dogovorila sta se za sestanek 21.maja. Slovensko predsedstvo je vedelo, da ne more več čakati in se obotavljati, saj so kamioni JLA neutrudno odvažali orožje, zato je 19. maja z zaupno brzojavko, v občinske štabe TO, to tudi ustavilo. V slovenskem predsedstvu se je porajala dilema o dodatnih pritiskih na štabe TO z njihove strani, saj bi lahko v težak položaj postavili ljudi, ki so neposredno odgovorni, ni pa bilo jasno kakšne bodo posledice njihovega ravnanja (Repe, 2002, 241). Zahvaljujoč tem ukrepom in akciji MSNZ je uspelo obdržati velik del orožja 12. občinskih štabov TO in del orožja 30. razvojne skupine TO.

Konec aprila leta 1990 je bila v Beogradu seja Vojnega sveta, na kateri je bila sprejeta odločitev o razorožitvi Teritorialne obrambe. Seje se je udeležil tudi komandant TO Republike Slovenije general Ivan Hočevar. JLA je, ne da bi obvestila zvezno vlado in predsedstvo Jugoslavije, začela z razoroževanjem TO na območju celotne Jugoslavije. Konec maja 1990 se je general Blagoje Adžić, načelnik Generalštaba JLA, izgovarjal, da predsedstva niso obvestili zato, ker je bila to dejavnost oboroženih sil.
...
Na podlagi dobljenih podatkov je general Hočevar 15. maja 1990 izdal ukaz št. 625/1-90, po katerem so morali vsi podrejeni štabi TO svoje orožje, strelivo in minskoeksplozivna sredstva, ki so jih hranili v objektih zunaj vojašnic, takoj predati Jugoslovanski ljudski armadi. Ukaz je v imenu generala Hočevarja podpisal general Ožbolt in ga na sestanku zalednih organov TO v Ljubljani, 14. maja zvečer, izročil poveljnikom 13 pokrajinskih štabov za TO in 30. razvojni skupini. Zaledniki so morali takoj napisati ukaze svojim podrejenim štabom za TO. General Ožbolt je zahteval, da poteka predaja orožja v popolni tajnosti. Odvzem orožja so v armadnem vrhu pripravljali že mesec prej in načrtovali njegovo uresničitev takoj po koncu Drnovškovega predsedniškega mandata, 17. maja 1990. Pred tem je bila konec aprila 1990 v Beogradu seja Vojnega sveta, na kateri so sprejeli sklep o razorožitvi TO v vseh republikah Jugoslavije.
...
Kmalu po končani seji slovenske republiške skupščine so člani slovenskega političnega vodstva začeli dobivati informacije o odvzemu orožja. Takratni komandant Republiškega štaba za TO general Ivan Hočevar, ki je bil tudi po zvezni zakonodaji za vodenje TO politično
odgovoren predsedstvu republike, predsednika predsedstva ni obvestil o ukazu za razorožitev TO. Tudi na takratnem Republiškem sekretariatu za ljudsko obrambo, katerega predstojnik je bil Janko Kušar, niso imeli uradnih informacij o odvzemu orožja. V tistih dneh se je zamenjalo celotno slovensko politično vodstvo. Janez Janša, ki je postal novi sekretar za ljudsko obrambo, je občinskim upravnim organom za ljudsko obrambo takoj poslal brzojavko, s katero jih je obvestil, da prepoveduje oddajanje orožja. Akcija je bila pravočasna, saj je JLA do takrat pobrala orožje upravnih organov le v petih občinah.
...
Negotovost je bila velika, tako da so bili starešine v štabih za TO v veliki stiski. Po eni strani so imeli ukaz višjega poveljstva, torej Hočevarjevega štaba, naj nemudoma oddajo orožje, po drugi strani pa so vedeli, da je takšno ravnanje v nasprotju z interesi Slovenije, ki bi jih morali prav oni najbolj braniti. Le predsedstvo republike kot najvišji organ vodenja TO RS je imelo formalno pristojnost, da akcijo ustavi. Predsednik Kučan je zato zahteval od generala Hočevarja uradno pojasnilo o odvzemu orožja. Na sestanku predsedstva je Ivan Hočevar neprepričljivo pojasnjeval, da je šlo le za varnostni ukrep. Orožje naj bi še naprej ostalo last TO, vendar v vojašnicah JLA, v katerih naj bi ga vojaki stražili in varovali pred tatvinami, ki naj bi jih bilo v Jugoslaviji vse več.

18. maja 1990 je prispel ukaz predsednika Republike Slovenije o prenehanju predaje orožja JLA, kar je bila tudi pravna podlaga predhodnim odločitvam o neizročitvi orožja.

Kljub tem zgodovinskim dejstvom, ki so jasno dokumentirana, boste nekateri še vedno gonili svoje laži.
royayers
# 23.12.2015 ob 14:28
Kučan lepo razloži to zadevo o odcepitvi, neresničniki pa še kar gonijo eno in isto... A vi ste ta intervju prebrali, ga poslušali? Ne. Isto kot z Danilotom in drugorazrednim. Pač, vzameš iz konteksta kar ti paše in je, a ne, neresničniki. Glede knjige, sramota neresničnikov, jasno je, da je ukaz prišel iz Trstenjakove.
Kerlc1
# 23.12.2015 ob 15:57
Se mi ne da poslušati celega intervjuja. A ga je novinar kaj povprašal o prijatelju Jankoviću? Nacionalni interes, poštenje, morala pa to ...
sarcasmotron
# 23.12.2015 ob 15:04
RTV pa vztrajno niža svoje standarde in prosto pada na raven rumenega tiska. Kako si priskrbeti čim več klikov? Ja tako, da iz konteksta iztrgaš najbolj sporen del intervjuja in ga kot naslov serviraš že tako skreganim Slovencem. Da se bodo za božične praznike še malo bolj skregali. Ker zažiganje knjig ni dovolj.
sirob
# 23.12.2015 ob 14:32
Milan Kučan: "Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem."

Vsi, ki vas trese mrzlica in obliva vročina ob tej izjavi. Vsi, ki ste jo ročno pograbili za pljuvanje po verjento najbolj konsistentnem politiku v slovenski zgodovini. Vsi si prosim poglejte kaj pomeni beseda "KONTEKST". Kajti izjava je bila izrečena v "KONTEKSTU". In vas, dragi moji dušebrižniki in zavedni slovenceljni jebe prav to. Kontekst namreč. Ker niste sposobni stvari videti v kontekstu. Ker je v vaši preproščini lažje po svoje INTERPRETIRATI resnico, kateri je podlaga verovanje v ideologijo enega in edinega kraljeviča noriškega kraljestva. Smilite se mi ... res.
Ramus
# 23.12.2015 ob 14:57
"Zažgati politične laži je simbolno domoljubno dejanje!"

To so tudi nacisti rekli za Jude,...
OpenYourEyes
# 23.12.2015 ob 14:40
To kar imamo danes, ni bilo vredno ene kaplje znoja, kaj šele človeške krvi. Nikoli več, nikoli več, ne bom niti za trenutek pomislil, da je za to državo vredno preliti kri. Ta država ni vredna enega človeškega življenja, da se žrtvuje, za to kar imamo danes.

Ramus, nisem si mislil, da boš kdaj napisal nekaj za kar bi tudi sam prelival znoj med zagovarjanjem tega stališča. Respect!
Ramus
# 23.12.2015 ob 14:37
"Milan Kučan: "Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem"

Jaz pa sem takrat zapisal, kdo nas bo rešil Janezom Janšo? In veste kako so me popljuvali. Kot da sem protidržavni element. In danes sprašujem isto. Kdo nas bo rešil pred Janezom Janšo? Kdo na bo rešil pred Zoranom Jankovičem? Pa Igorjem Bavčarjem? Kdo nas bo rešil pred Zidarjem? Kdo nas more rešiti pred temi ljudmi, ki kot pijavke sesajo denar iz državnih bank. 10 milijard Evrov je nerešenih terjatev skupno samo na NLB-ju. Se sploh zavedate ljudje v kakšni razbojniški jami mi živimo? Pa če bi ostali v Jugoslaviji ne bi nikoli bili zadolženi otroci naših otrok, kot so sedaj. In kaj dela narod? Nič,... tiho je doma na kavču!
Galaxy
# 23.12.2015 ob 15:08
gnusfraba

Toliko komentarjev na Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem

Bi kdo prebral intervju in poskusil razumeti kontekst?


"Vojščaki" Norijskega kraljestva preberejo samo naslov in to jim je zadosti ;-)
aristotel
# 23.12.2015 ob 14:09
Bravo mali veliki clovek. Skoda, da jih slovenija ne premore vec. Morda jih ima, vendar jih vedno znova preglasijo populisti in povzpetniki (jansa, jelincic, primic, rupel, gorenag, irgl, luksic, ...)
Jonson
# 23.12.2015 ob 17:30
Žal mnogi komentatorji ne premorejo normalnega mentalnega razmišljanja in razumevanja, kar je Kučan povedal v tem intervjuju.

S tem, ko je povedal, da ni bil za odcepitev je treba prebrati naprej v kontekstu, da je bil za razdružitev, ker odcepitev bi pomenila : "Toda Slovenci bi v tem primeru odšli kot narod brez zgodovine, brez pravice do sodelovanja v sukcesiji, brez pravice do nasledstva meddržavnih pogodb, ki jih je podpisala Jugoslavija in so bile za nas pomembne, med drugim tudi pogodb, ki so določale in zagotavljale našo mejo"

Zato pa pravi, da: "takrat sem se zavzemal za koncept razdružitve," s čimer bi ohranili vse, kar bi nam koncept odcepitve vzel.
Kekec99
# 23.12.2015 ob 14:30
Velik človek
Alchemist
# 23.12.2015 ob 14:22
"Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem."

Že vidim kako desničarji gorjio od jeze.

Veliko poznam ljudi, takšnih čisto občajnih, ki so mi odkrito rekli: "če bi vedel kaj bo sledilo, nebi nikoli glasoval za samostojnost" ali pa "spraševali so nas po samostojni Sloveniji, nihče nas ni vprašal o uvedbi kapitalizma".

Toliko o družbeni klimi.
JurcJ
# 24.12.2015 ob 14:01
Bravo za zapis janroz. Strah je kar prava beseda, kar se sedaj dogaja v Sloveniji.
endrug
# 23.12.2015 ob 17:13
Tukaj je veliko komentarjev proti Kučanu. A so si ti komentatorji prebrali zakaj je bil proti odcepitvi? Da so funkcionalno nepismeni me ne preseneča, saj jih vodi le neko navidezno sovraštvo do vsega levega. Tudi do tistega, kar je bilo dobro.
Na kratko: bil je za razdružitev, ker omogoča boljše izhodišče. A mislim, da tudi razumevanje tega pojma ne bo pomagalo, saj pišejo, kar jim je naročeno. Žalostno.
urle
# 23.12.2015 ob 15:01
Kučan, po stasu majhen , po intelektu, karakterju in delovanu mu pa oboževalci jajčka ne sežejo niti do gležnjev, da ne govorim o jajčku, ki je največji škodljivec na teh prostorih!
hefe
# 23.12.2015 ob 14:48
@Park

Glede lustracije - ali bi po tvojem v slovenski politiki po opravljeni lustraciji lahko delovali:

- Ivan Janez Janša
- Sonja Ramšak
- Andrej Šircelj
- Vinko Gorenak
- Barbara Brezigar
- Milan Zver
atom ant
# 23.12.2015 ob 14:36
Milan Kučan: "Očitajo mi, da sem bil proti odcepitvi. Še zdaj sem."

Eh, g. Andrej Stopar, če se Vam je iz celega intervuja zazdelo, da je to poanta in ste to izvlekli za naslov, potem Bog Vam pomagaj.
Ampak, ko se išče zdraha, potem je vse razumljivo.
Partizan Miha
# 23.12.2015 ob 14:21
Sram me je slovenskih domoljubov, ki z zažiganjem slovenskih knjig kažejo svoje zelo zelo čudno in izkrivljeno domoljubje.
Partizan Miha
# 23.12.2015 ob 14:13
pobrisan
"Sploh je niso sežgali."

Če so samo eno slovensko črko zažgali, lahko rečem da so jo zažgali.

pobrisan
" Sicer pa si tisto sploh ne zasluži naziva knjiga....."

Tudi če bi bila autobiografija murkota in plestenjaka, je vseeno Slovenska knjiga pisana v prelepem slovenskem jeziku. A si sploh domoljub ?
Nikolas
# 24.12.2015 ob 23:25
... Kučan tistih miljonov, ki nam manjkajo nima , ... imajo jih pa tisti, ki ščuvajo k takim akcijam na duhu uboge "državljane" brez trohice lastne pameti, sploh pa poznamo krivce poimensko in koliko in kje imajo . Zgrabite te in jim poberite nakradeno in nazaj v javno blagajno ( že Bavčarjeva svinjarija pokrije trenutno luknjo...)
krjavelj
# 24.12.2015 ob 09:05
Največjim butlnom je jasno, da je bila posledica padca berlinskega zidu r a z d r u ž i t e v Jugoslavije. Zato so naši generični lopovi pohiteli z odcepitvijo, da so lahko izvedli p r i h v a t i z a c i j o.

Slovenski okradenci press
miroB
# 24.12.2015 ob 04:15
Spet se je pokazalo, kako deluje razum janševikov. Sposobni so dojeti en stavek, pa še ta, če le ni predolg, kar je pa več je pa že za njih kvantna fizika. Tako delujejo fanatiki.

Še enkrat za vse, ki berete samo naslove in si na podlagi le-teh ustvarjate mnenje:
Kučan je bil in je proti odcepitvi, ker je želel doseči razdružitev Jugoslavije. Kakšne pravne posledice imata odcepitev, ali razdružitev, pa si preberite v članku.
gesan
# 24.12.2015 ob 03:38
Kdor sežiga in podpira sežiganje knjig, bo podpiral in sežigal tudi ljudi!
Očitno smo v Sloveniji dobili domač KKK...
Pa še za največje demokrate se imajo.

Kakšen paradoks
Mikita
# 23.12.2015 ob 21:56
Kakšni butalci smo, kažejo komentatorji, ki so prebrali samo naslov in se zaletavajo v Kučanovo trditev, da je še danes proti odcepitvi. V članku je to lepo razloženo in kar pravi Kučan drži. Ampak polpismenim prepirljivcem se je težko prebiti skozi malo daljše besedilo, zato raje operirajo s sklepanji. slovenija tone prav zaradi takšnih površnežev, ki o življenjskih resnicah sklepajo iz "časopisnih" naslovov. Kmetija necenzurirano. Vsak dam v komrntarjih na slovenskih internetnih portalih.
Debely
# 23.12.2015 ob 18:57
Fino bi bilo, če pematnjakoviči prebrali CELOTEN intervju. Potem bi MOGOČE razumeli razliko med odcepitvijo in razdružitvijo. Verjetno pa je polpismenim enoumnim zaplankancem to precej težko.
lonc
# 23.12.2015 ob 18:55
njegovo levo omrežje nosi odgovornost za to kar danes imamo(še vedno nam vlada,mi pa drsimo samo navzdol)
Ramus
# 23.12.2015 ob 14:27
"Jugoslavija se je takrat upirala evropskim integracijam, poudarja Kučan, Slovenci pa smo v te integracije hoteli že takrat, toda drugo vprašanje je, ali smo vedeli, kaj hočemo s tem doseči"

Slovenceljni nis(m)o imeli pojma kaj hočemo, medtem, ko pa je elita zelo dobro vedela kaj hoče. Je že g. Jazbinšek s prvim lopovskim zakonom (privatizacija nepremičnin) pokazal kam bodo šle stvari. G. Drnovšek pokojni, pa je roparskemu pohodu neoliberalne elita dal blagoslov, da pokradejo vse kar se je pokrasti dalo. Se opravičujem, legalno pokrasti,... tako ja. Saj v Sloveniji se vse pošteno in v skladu z zakonom ukrade, tako, da te potem lahko tožijo, če lopovu rečeš lopov.
Kazalo