Po majskem sunku je sledil septembrski, ki je na nekaterih območjih dosegel rušilno moč devete stopnje na evropski potresni lestvici in je popolnoma uničil pet posoških vasi, v katerih je brez strehe nad glavo ostalo 80 odstotkov tamkajšnjega prebivalstva. Najhujše posledice je potres pustil v Breginjskem kotu.

Zgornje Posočje zaradi odsotnosti večjih kotlin in uravnav sodi med potresno najbolj razgibane slovenske pokrajine. Po letu 1976 je območje prizadel tudi potres leta 1998.