"V tej naslovnici prepoznam sovražni govor. Vidim nestrpnost in način komunikacije, ki bi družbi, katere del sem, moral biti tuj," je za TV Slovenija komentiral klinični psiholog Aleksander Zadel.

Da gre za neetično, ideološko zlorabo medija, so prepoznali tudi v Društvu novinarjev Slovenije, poroča novinarka TV Slovenija Eugenija Carl. "Take naslovnice niso namenjene samo spodbujanju nestrpnosti, ampak jih je potrebno poimenovati s pravim imenom, in to je rasizem. Tu ne gre za razpravo, ki bi bila namenjena razpravi o integracijski ali migrantski politiki, gre enostavno za zbujanje sovraštva. Migranti so le izgovor, gre za zbujanje strahu, pred vsem, kar ne spada v stereotip o pravih Slovencih. Kar me skrbi, je to, da ta retorika pospešeno vdira v naš prostor in ga zastruplja z lažnimi podatki, ki nimajo osnove v dejstvih," pravi podpredsednik Društva novinarjev Slovenije Primož Cirman.

V Društvu novinarjev Slovenije so inšpektorat za medije pozvali k ukrepanju. Z inšpektorata za medije pa so bili po poročanju novinarke Radia Slovenije Tine Lamovšek v odgovoru skopi, zgolj to, da so prijavo vzeli na znanje in da jo bodo obravnavali v najkrajšem mogočem času.

Podatki o posilstvih na laž postavljajo "kulturo posilstev"
Podatki o nasilništvu prebežnikov pri nas, ki jih vsakodnevno ponujajo mediji desnega političnega pola, so v resnici lažni. Tudi glede grožnje, pred katero straši vizualna konotacija naslovnice. Generalno policijsko upravo smo zaprosili za statistične podatke o posilstvih v Sloveniji od leta 2010 do danes. V osmih letih se je pri nas zgodilo 374 posilstev. Od tega so tako rekoč vsa, 334, zagrešili slovenski državljani. Preostali storilci so v glavnem iz držav nekdanje Jugoslavije. Državljani držav, od koder potencialno prihajajo prebežniki, so v osmih letih zagrešili štiri posilstva, in sicer v letih 2011 in 2015, torej še pred begunskim valom. Dva storilca sta bila iz Sudana, po eden iz Tunizije in Nigerije. Posilstva so se zgodila na območju policijske uprave Ljubljana. V drugih policijskih upravah kaznivih dejanj posilstva, ki bi jih zagrešili državljani držav, od koder sicer prihajajo migranti, niso imeli, poroča Eugenija Carl.

"Zaskrbljujoče je, ker se signal, ki veje z naslovnice, dotakne tistega dela populacije, ki je sam po sebi nosilec nestrpnosti, strahu, negotovosti in seveda potencialno tudi nosilec agresije. Če se ne odzovemo na take provokacije, je v tem trenutku nevarno to, da bodo ljudje dobili občutek, da si lahko privoščijo vedno več, da si lahko dovolijo tako izražanje in jutri tudi nasilno vedenje v skladu z nestrpnostjo," opozarja Zadel. Da iz naslovnice veje rasizem, pa menijo tudi na ministrstvu za kulturo: "Po našem mnenju naslovnica Demokracije objektivno izkazuje rasno sovraštvo, saj se posilstvo evidentno povezuje (samo) s temnopoltimi migranti," so povedali za TV Slovenija. Revijo so prijavili inšpektoratu za medije, hkrati menijo, da je zadeva zrela za kazenski pregon.

Za našo televizijo so se odzvali tudi v kabinetu Boruta Pahorja. Zapisali so, da se predsednik vedno vzdržuje komentiranja medijev, da mu ne bi očitali poseganja v svobodo govora in tiska. So pa znana njegova stališča o nujnem medsebojnem spoštovanju.

Zadel meni, da ne smemo molčati: "Vsak, ki čuti odgovornost o tem, v kakšni družbi želi živeti, je prav, da se odzove na take provokacije, od vrhov države, do tistih, ki držijo v rokah šolski sistem. Prav je, da začnemo od vrtca učiti o medkulturnosti, spoštovanju, sprejemanju in spoštovanju različnosti."

Urednik Demokracije: Naslovnica je stvar svobodna uredniške presoje
Direktor in odgovorni urednik Demokracije Jože Biščak težav ne vidi. Meni, da je naslovnica stvar proste in svobodne uredniške presoje. "Naslovnica ne govori o posilstvih v Sloveniji, ampak o migrantih, ki prinašajo v Slovenijo kulturo posilstev. Kultura posilstev je uveljavljen sociološki pojem za družbe, kjer je posilstvo družbeno sprejemljivo in celo ni kaznivo dejanje." Postreže s primerom Pakistana, od koder naj bi bilo veliko prosilcev za azil, še poroča Eugenija Carl.

"Jasno moramo sporočiti, ne samo da ne sprejemamo take komunikacije, ampak je potrebno jasno in transparentno povedati, kako bomo s svojim ravnanjem vsi pripomogli, da bomo takim akcijam odvzeli domovinsko pravico," naslovnico Demokracije še komentira Zadel.

Šibak pregon sovražnega govora
Pozivi k ureditvi področja pregona sovražnega govora niso novost. Del javnosti je bil že v preteklosti kritičen do neodzivnosti pristojnih organov. Pri nas 297. člen kazenskega zakonika govori o preganjanju sovraštva, nasilja in nestrpnosti. Da gre za kompleksno področje, je že pred meseci povedal generalni državni tožilec Drago Šketa.

Pojasnil je, da tožilstvo nima pooblastila za pregon vsake izrečene ali zapisane besede, ampak mora najprej presoditi vsebino po določenih merilih. Našteje jih nekaj: "Poklic osebe, njen položaj, kdo piše, namen osebe, ki govori ali piše, vpliv in doseg izrečenega, položaj, narava in ogroženost skupin, ki so bile tarča ter teža in sorazmernost pregona in sankcij glede na vsebino." Za ugotavljanje prekrškov je pristojna policija, ki pa je v podobnih primerih ukrepala zelo redko, poroča Tina Lamovšek.

V uradu varuha človekovih pravic so v odzivu na poročanja glede muslimanov zapisali, da nasprotujejo ponižujočemu obravnavanju katere koli veroizpovedi, zlonamernemu obravnavanju pripadnikov s predsodki, stereotipi in vnaprejšnjim neutemeljenim obtoževanjem, hujskanjem in sovražnim odnosom. Pri tem so poleg primera "rjuharic" izpostavili tudi naslovnico Demokracije. V uradu opominjajo, da ustava prepoveduje spodbujanje k narodni, rasni, verski ali drugi neenakopravnosti ter razpihovanje narodnega, rasnega, verskega ali drugega sovraštva in nestrpnosti.