Slovenija

Poudarki

  • Prekarizacija družbe
  • "Če ti ni uspelo, si lenuh"
  • Podjetništvo že v vrtce?
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 2.9 od 63 glasov Ocenite to novico!
false
Na udaru so intelektualna dela oz. poklici, kot so raziskovalci na inštitutih in univerzah ter najrazličnejši "projektni" pomočniki. Foto: Pixabay
false
V zborniku Skozi oči prekariata je zbranih 56 intervjujev z vplivnimi osebami iz slovenskega javnega življenja. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
false
Črt Poglajen se je v preteklosti tudi sam ujel v zanko prekarnosti. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
       Pogled skozi te oči je zelo zamegljen, vidi se divji svet, ki prekariat zelo uspešno izkorišča za svoje potrebe. V gospodarstvu se vidi zloraba položaja moči, ki ga ima kapital vizavi prekarcem. Če pogledamo politiko, vidimo pomikanje v smeri priklanjanja kapitalu, se pravi, večje razumevanje za kapital kot delo. Pri pogledu na sindikate pa vidimo, da se šele zdaj delajo prvi pravi koraki, da bi vsi delavci prišli na enako raven pravic.       
 O pogledu skozi oči prekariata
Delavec posipa pločnik s soljo. Foto: BoBO
Delodajalci se pri izogibanju obveznostim delovnopravne zakonodaje znajdejo z agencijskimi delavci, prisilno zaposlenimi za skrajšan delovni čas ter najemanjem s. p.-jev. Foto: BoBo
       Mislim, da je kriva država, ki je klonila pod pritiskom in se iz arbitra med delom in kapitalom, kar je veljalo za drugo polovico 20. stoletja, spremenila v zagovornika močnejše strani – se pravi kapitala. En vidik so domače politične stranke, ki za kandidature in možnost priti do položajev moči potrebujejo sponzorje, drug vidik pa je Evropska unija, do katere so naši politiki preveč servilni.       
 O državi kot zagovorniku kapitala
Mediji, mikrofoni
Mediji so pri opozarjanju na problematiko prekarizacije družbe neodločni, ker nočejo pljuvati v lastno skledo, je prepričan Poglajen. Foto: BoBo
       Delodajalci so zelo spretni pri nagovarjanju mladih in zamegljevanju ločnice med prekarnostjo in svobodnjaštvom. Če mlademu človeku rečeš, da bo delal, ko bo hotel, da je iniciativa za napredovanje odvisna od njegovega uspeha, da veš, da ima potencial, da zmore in hoče, neuspešni pa so tako ali tako samo nesposobni, lenuhi in idioti, ga zvabiš na svojo stran. Redno delo na drugi strani mu predstavijo kot rigorozno, repetitivno in dolgočasno. Tako se pogosto odločijo za manj zanesljivo delo, ki bo potencialno odprlo vrata za napredovanje. Tudi sam sem se ujel v to zanko.       
 O mladih v zanki prekarnega dela
Spomenik iz časov Sovjetske zveze in klošar, ki brska po smeteh v zdaj kapitalističnem ruskem mestu Omutninsk.
So neuspešni (res) samo nesposobni, lenuhi in idioti? Foto: EPA

Dodaj v

"Mladi odlašajo z obveznostmi, potem pa ugotovijo, da prekarnost ni fina"

Zbornik Skozi oči prekariata s 56 intervjuji ljudi iz javnega življenja
22. junij 2017 ob 16:21
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Mladi so v slabem položaju, diskutirajo že o tem, da bi se podjetništvo kot predmet uvedlo v osnovne šole, slišati pa je tudi še bolj divje ideje, da bi zadevo vtaknili že v vrtce," je dejal Črt Poglajen z Inštituta za študije prekariata.

V okviru zbornika Skozi oči prekariata je izšlo 56 intervjujev z različnimi ljudmi iz javnega življenja, in sicer od bivšega predsednika Milana Kučana do nadškofa Stanislava Zoreta. Ne bi smeli kar tako sprejeti dejstva, da obstajajo "prvorazredni" in "drugorazredni" delavci v istem podjetju, ki v veliko primerih celo opravljajo enako delo, je v pogovoru za MMC ob robu predstavitve zbornika dejal njegov avtor in direktor Inštituta za študije prekarnosti Črt Poglajen.

Raziskovalci so ugotovili, da ne obstaja nikakršno soglaje glede definicije prekariata. Razlik v pojmovanju, kaj prekarnost sploh je, ni toliko med samo stroko, pač pa se zalomi med stroko in politiko oziroma med delodajalci in sindikati na eni ter delojemalci na drugi strani, je na predstavitvi izpostavil Poglajen.

Kako pomembna tema je prekarnost?
"Na vprašanje Kako pomembna tema je prekarnost? je težko odgovoriti, ker nekih resnih študij ni bilo, a po moji oceni, je problem prekarnosti v javnosti premalo izpostavljen. Mediji premalo opozarjajo na problematiko, ki zadeva ogromno ljudi v slabem položaju, ker mediji v veliki meri sami producirajo prekarnost, ko novinarji govorijo o prekarnosti, večinoma govorijo sami o sebi," je uvodoma opozorila sekretarka Društva novinarjev Slovenije (DNS) Špela Stare.

Je torej prekarnost v medijih večji problem kot drugod? Problem s prekarnimi oblikami dela v medijih je po njenih besedah res velik, a tudi vsi preostali intelektualni poklici so na udaru, saj je avtorskih pogodb vse več. "Tajnico imaš težko na avtorski pogodbi, dočim je za intelektualno delo v obliki raziskovalca na inštitutu ali univerzi oziroma novinarja to veliko lažje," je pojasnila Staretova.

Težava sicer sega veliko dlje od intelektualnega dela, saj se tudi delodajalci na drugih področjih pri izogibanju stroškov delovnopravne zakonodaje znajdejo z uporabo agencijskih delavcev, prisilnih zaposlitev za skrajšan delovni čas ter najraznovrstnejših s.p.-jev. Staretova je izpostavila problematičnost sindikalizma, ki se praviloma bori izključno za pridobljene pravice redno zaposlenih, na ostale pa prepogosto pozabi.

"Če ti ni uspelo, si lenuh"
Med intervjuji je Poglajna še posebej presenetilo mnenje bivšega predsednika Kučana, ki je na prekarizacijo delavstva pogledal izredno radikalno, saj je izpostavil, da bi morali sindikati, ki zagovarjajo pravice redno zaposlenih, prevzeti prapor in se boriti tudi za prekarce v svoji panogi.

Drugi sogovornik, ki ga je presenetil, pa je nadškof Zore, ki je po Poglajnovih besedah zagovarjal izredno socialna stališča, ki bi jih lahko opisali kot "levičarska". "Poudaril je, da se ne bi smele večati razlike med ljudmi ter da bi se moralo posameznike spoštovati in se ne bi smelo vse krivde za neuspeh posameznika prevaliti nanj, češ, če ti ni uspelo, si lenuh, ki se mu ni ljubilo delati," je dejal Poglajen.

Več v MMC-jevem intervjuju spodaj.


Kako ste prišli na idejo za ustanovitev Inštituta za študije prekariata in zakaj je potreben?
Razlika med inštitutom in sindikati na drugi strani je v tem, da se sindikati borijo za pravice delavcev, inštitut pa bo z znanstvenimi raziskavami opozarjal na probleme prekarnosti in s tem za takšen boj tlakoval podlago. Soustanovitelja inštituta sta dva, in sicer uredništvo naše spletne strani Skozi oči prekariata ter Jakob Počivalšek v imenu Konfederacije sindikatov Slovenije Pergam, gre za sinergijo, ko bomo mi s strokovnimi raziskavami odgovarjali na vprašanja problematike prekarnih oblik dela, sindikati pa bodo nato naše ugotovitve uporabili pri obrambi prekarcev.

Prvi rezultat dela na inštitutu je v obliki zbornika zdaj že pred nami; kje bi potegnili rdečo nit, ki se vleče skozi vseh 56 intervjujev v njem?
Zbornik odpira vprašanje, kako vidni in vplivni posamezniki v družbi vidijo prekariat. Številni kolegi prekarci so nas opozorili na dejstvo, da večina ljudi v zborniku ni prekarcev in najverjetneje prekarci ne bodo nikoli, kar je res, a diskurz je potreben na več ravneh. Ena raven diskurza je gotovo znotraj samih prekarcev, in sicer z namenom, da se razvije solidarnost in najdejo konkretne rešitve. Druga raven je diskurz znotraj stroke, tretja pa diskurz znotraj najširše javnosti, kjer so ključni prav mnenjski voditelji z vseh vetrov, ki smo jih intervjuvali v zborniku.

Kaj vidimo skozi oči prekariata?
Pogled skozi te oči je zelo zamegljen, vidi se divji svet, ki prekariat zelo uspešno izkorišča za svoje potrebe. V gospodarstvu se vidi zloraba položaja moči, ki ga ima kapital vizavi prekarcem. Če pogledamo politiko, vidimo pomikanje v smeri priklanjanja kapitalu, se pravi, večje razumevanje za kapital kot delo. Pri pogledu na sindikate pa vidimo, da se šele zdaj delajo prvi pravi koraki, da bi vsi delavci prišli na enako raven pravic. Na strani civilne družbe vidimo veliko zmedo in nedorečenost, glede medijev pa bi opozoril na problem, ki ga je omenila Špela, da so izredno neodločni, ker je zelo veliko novinarjev prekarno zaposlenih in uredništva nočejo pljuvati v lastno skledo.

Kakšne so posledice prekarizacije družbe?
En vidik je zdravstveni, saj raziskave pri nas in v Evropi opozarjajo, da je več psihosomatskih bolezni, infarktov, povišanega krvnega tlaka, depresije in samomorov. Bolniškega staleža je zdaj manj kot pred razvojem prekarnosti in gospodarske krize, bolniške do katerih vseeno pride, pa so posledično v povprečju veliko hujše. Povprečno človek pride nazaj na delovno mesto z 80 odstotki svojih zmožnosti, a vrne se v isto okolje, ki ga na identičen način izčrpava naprej. Omeniti je treba tudi socialno noto. Človek v stresu se osami tako v osebnih odnosih kot v interesnih dejavnostih, enostavno nima moči in volje.

Posledično se vse to odraža tudi v delovanju družbe, saj se zaradi prekarizacije sistemi socialne varnosti sesuvajo sami vase. Poleg tega država kar sama minimalizira stroške dela z uvajanjem prekarnih del in ravna kot najslabši kapitalističen gospodar, se pravi, izžeti delavca čim bolj na kratek rok. Očitno se ne zavedajo tega, da je človek, ki je izgorel, ki je na robu, za državo dolgoročno veliko večji strošek, kot človek, ki je polno funkcionalen v socialnem delovanju.

Poseben problem so mladi, saj je problem dvojen, in sicer prekarnost pomeni praviloma slabo plačilo, veliko nadur in neredne prilive. Težko se osredotočijo na to, da bi začeli ustvarjati svojo primarno skupnost, družino in stanovanje, saj so kar naprej v delu. Po eni strani imamo ljudi, ki so močno preobremenjeni, ki delajo cel teden po 12 ur na dan, na drugi strani pa imamo cel kup brezposelnih.

Bi torej lahko prekarce opisali kot dekle in hlapce 21. stoletja?
Da, definitivno. To cankarjansko poimenovanje mi je všeč.

Agencijski delavci, ki jih vodijo "gazde", delavci na prisilnem skrajšanem delovnem času, s.p.-ji in honorarci so kot "drugorazredni" delavci cenejši, delodajalec pa se tako elegantno izmika zahtevam delovnopravne zakonodaje. Kdo je tu zatajil? Je zaspala država?
Mislim, da je kriva država, ki je klonila pod pritiskom in se iz arbitra med delom in kapitalom, kar je veljalo za drugo polovico 20. stoletja, spremenila v zagovornika močnejše strani – se pravi kapitala. En vidik so domače politične stranke, ki za kandidature in možnost priti do položajev moči potrebujejo sponzorje, drug vidik pa je Evropska unija, do katere so naši politiki preveč servilni.

Slovenija je tako majhna in tako dobro pozicionirana, da bi lahko bila pilotski primer, kako se uspešno spopasti s socialnimi problemi, da bi nas lahko vsi posnemali. Lahko bi bili kot Finska, ki za razliko od Norveške nima ne nafte ne plina, ima pa vizijo in socialne vrednote. Soglašal bi s prvim slovenskim predsednikom Kučanom, ki je v intervjuju za zbornik dejal, da v kolikor želimo prekarce zaščititi in jim zagotoviti vse pravice, ki gredo redno zaposlenim, jih moramo vključiti v sindikate. Če podam primer, bi moral sindikat kovinarjev zahtevati za vse delavce v panogi, pa naj bodo prekarci ali pa ne, enake pravice.

Zakaj, še posebej mladi, tako pogosto padejo v past prekarnega dela? Po lastni neumnosti oz. krivdi ali nimajo druge izbire?
Mladi so dandanes v zelo slabem položaju, ki je zelo specifičen. Konec koncev diskutirajo že o tem, da bi se podjetništvo kot predmet uvedlo v osnovne šole, slišati pa je tudi še bolj divje ideje, da bi zadevo vtaknili že v vrtce. Če človeka vzgajaš v tem duhu, ga težko obtožiš, da je neodgovoren in brez kritičnega razmišljanja. To je vzgoja v duhu, da je normalno, da si individualist, da te zanima le lasten uspeh, da se te interes širše okolice, v kateri živiš, prav nič ne tiče.

Delodajalci so zelo spretni pri nagovarjanju mladih in zamegljevanju ločnice med prekarnostjo in svobodnjaštvom. Če mlademu človeku rečeš, da bo delal, ko bo hotel, da je iniciativa za napredovanje odvisna od njegovega uspeha, da veš, da ima potencial, da zmore in hoče, neuspešni pa so tako ali tako samo nesposobni, lenuhi in idioti, ga zvabiš na svojo stran. Redno delo na drugi strani mu predstavijo kot rigorozno, repetitivno in dolgočasno. Tako se pogosto odločijo za manj zanesljivo delo, ki bo potencialno odprlo vrata za napredovanje. Tudi sam sem se ujel v to zanko. Naredil sem več projektov, da bi se "dokazal", iz te moke pa ni bilo nobenega kruha. To se na glavo obrne šele, ko dobiš otroka, in ne moreš več živeti z danes na jutri. Mladi pogosto z obveznostmi udobno odlašajo, potem pa pri 35 ugotovijo, da prekarnost ni ravno fina.

Bo v "krasnem novem svetu" prekarnost postala večinska oblika zaposlitve, kot svarijo nekateri ekonomisti?
Ne bom rekel, da je to vprašanje za milijon dolarjev, ker je to čisto kapitalistična fraza (smeh). Vse je odvisno od delavcev ter prekarcev, ki morajo stopiti skupaj in zahtevati, da se stvari uredijo. Sicer bo šlo vse naprej v smeri interesov delodajalcev in lastnikov kapitala. V intervjuju sem bivšega predsednika Kučana izzval s citatom Francisa Fukuyame o koncu zgodovine, saj da smo zdaj prišli v liberalno kapitalistično demokracijo in je to konec. Kučan se je pomenljivo nasmehnil in odvrnil, da se je motiti človeško in tudi Fukuyama se lahko moti. Črnoglede napovedi lahko marsikomu jemljejo energijo in voljo, a dejstvo je, da se bodo stvari obrnile na bolje.

Gorazd Kosmač
Prijavi napako
Komentarji
zenga.zenga
# 22.06.2017 ob 17:20
fffff
...in zmanjšuje produktivnost ekonomije in posledično konkurenčnost....
-----------------
za idiote je konkurenčnost in ekonomija tista ki rešuje svet . Za ljudi z zdravo pametjo pa je ,,konkurenčnost ,, ustvariti družino z otroki ter delati za sebe ne pa za dobiček idiotov ...
penzl
# 22.06.2017 ob 18:06
Podjetništvo v vrtcu in OŠ je bedarija brez primere... Najbolje da šestletnike začnemo učiti še kvantno mehaniko.

Srednja šola je pa druga stvar. Ko zaključiš to stopnjo prideš ven mrzel kar se tiče davkov, ekonomije, političnega udejstvovanja, itn. In nimaš pojma kako funkcionirata država in gospodarstvo. Razen če sam raziščeš zadeve, a dvomim, da veliko najstnikov razmišlja o tem prostovoljno. Vsekakor kakšen predmet o osnovah omenjenih področij ne bi škodil v srednji šoli.
Bloodline
# 22.06.2017 ob 18:11
Inštituta za študije prekariata.

Wut? Kdo to financira?
JJstyle
# 22.06.2017 ob 18:36
@zozozo

"Prekarci" so samo novopoečeni izraz za stari pojem. Temu se je pred 100 leti reklo "proletariat".

Še proletariat ne, ta je bil vsaj sindikalno organiziran. Za prekarstvo imamo lepo slovensko besedo, dninarstvo. Vračamo se v preteklost.
Tuemsi
# 22.06.2017 ob 18:43
Inštitut za študije prekeriata???? Ko mislim da vem za vse se najde kak nov inštitut. Zanima me samo, kako bi se sam priklopil na te jasli??
COP
# 22.06.2017 ob 20:08
Inštituta za študije prekariata.

Wut? Kdo to financira?


Prekariat.
SKing
# 22.06.2017 ob 18:40
Problem glede zaposlitve za nedoločen čas je, da večina podjetij nima stalnega posla. Če npr. jaz zdaj dobim večji projekt in bi potreboval nekoga zaposliti za 2 leti, bi to morda celo storil. Vendar pa bi tej osebi takoj tudi povedal, da verjetno po dveh letih več ne bo službe, ker takšen projekt pač ne pride vsako leto. Ne vem - sem zato kapitalistična baraba ali odgovoren človek, ki ne odobrava neplačevanja plač in ne bi nekoga imel zaposlenega, pa mu ne bi mogel dajati dostojnega dohodka po poteku dveh let?
SKing
# 22.06.2017 ob 19:15
apatija - podjetništvo je tako. Če si tak tip, da nočeš imeti fiksnega urnika in če nočeš imeti non stop istega šefa nad sabo, potem je to OK.

Problem je v tem, da v podjetništvu silijo oz. nagovarjajo tiste, ki za to pač niso. In potem so razočarani. Če želiš imeti 8 urni delavnik od 7:00 do 15:00, stalen daljši dopust, vedno mir med vikendi in da ti telefoni po 15:00 ne zvonijo...žal podjetništvo ni prava izbira.

In da se razumemo. NIč ni narobe, če želiš imeti stalen job, 8 ur, povprečna plača, dopust, frai vikende vedno in podobno. Prav nič. Le da si moraš to priznati in v tej smeri delovati.
zozozo
# 22.06.2017 ob 18:32
Zaposlitev za nedoločen čas predvsem povečuje brezposelnost.

Ja, tako kot radiatorji predvsem znižujejo temperaturo, hladilnik predvsem greje hrano, in zavore predvsem pospešujejo avto.
Brannigan
# 22.06.2017 ob 18:10
@zenga.zenga

Naj se pozlatijo tvoje besede. Celo nekdo, ki postavlja družino pred politično indoktrinacijo.
Valentin57
# 22.06.2017 ob 18:10
O.k., kaj bi torej radi? Biti prisesani na državne jasli?
Prekarci vas skrbijo, servisni s.p.-ji (vodovodarji, malarji itd), ki se morajo neprestano boriti za svoj posel, pa ne.
JJstyle
# 22.06.2017 ob 18:45
Z idejo proaktivne socialne države v obliki varne prožnosti - flexicurity ni nič narobe, če je res sestavljena iz besed flex (prožen) in security (varnost), kot to velja za Dansko in Nizozemsko. V Sloveniji bi radi imeli samo flex, drugi del besede, pa se tako vladi kot delodajalcem zatakne v grlu.
zozozo
# 22.06.2017 ob 18:31
"Prekarci" so samo novopoečeni izraz za stari pojem. Temu se je pred 100 leti reklo "proletariat".
izi07
# 22.06.2017 ob 19:58
Prekarno delo ali delo preko agencij je navadno izkoriščanje delavcev. Agencije služijo na plečih delavcev prav tako pa se delodajalec s tem zavaruje saj so pogodbe med agencijo in delavcem v popolnosti naravnane v korist delodajalca. Minimalna plačo obračunavajo z dodatki, malice ne izplačujejo oziroma jo izplačujejo minimalno. V pogodbi je vključeno nedeljsko delo plačano kot navadno prav tako prazniki! Možnost odpusta kadar se jim zahoče in to brez kakršnih koli opozorila ali razlage. Novodobno suženjstvo se reče temu kar nas je doletelo v zadnjih letih. Problem mladine je prav v tem, da ne vedo ali bodo imeli službo mesec dni leto ali 5 let! Nimajo nobene prihodnosti zato si ne upajo vzet kredit, kupit stanovanje itd.... Raje živijo doma saj je tako socialna varnost zagotovljena dokler so starši še živi. Tisti, ki vstrajajo in delajo s temi nečloveškimi pogodbami pa so izčrpani vedno več na bolniški in posledično kmalu doma brez dela. Takšne pogodbe imajo recimo tudi v Revozu Novo Mesto kjer nosntop iščejo nove delavce tudi iz Hrvaške in Bosne. A tudi ti ljudje okusijo trdo roko našega kapitalizma in le redko kdo zdrži 3-4 mesece! Sramota za našo vladajočo gola..n, ki živi na žulih teh delavcev, ki so jim ti politiki izpogajali takšno delo in možnost za takšne pogodbe!!
Radoveden
# 22.06.2017 ob 19:25
kot je rekel ajvard.

nihče nikjer nima ne moralne ne kake druge obveze da bi firme ustanavljal za druge. ni namreč samoumevno da firme od nekod morajo priti da dajo delo do katerega so vsi ostali upravičeni.

na 24ur imajo celo falango člankov o takoimenovanih milenijcih. ves čas nabijanje samo kako ves čas potrebujejo stimulativno delovno okolje, ves čas izobraževanje, biti ves čas zraven ko se odloča, ko se išče ideje...

pa a se je kdo vprašal da bi vsi ti mladi nadebudni milenijci začeli delat zase? imajo vse kvalitete podjetnika očitno. bilo bi krasno! uresničili bi vse svoje vizije. včasih takega razmišljanja ni bilo. vsi so po šoli šli na šiht ki je kar... bil.

danes pa je drugače. koliko jih poznam ki so pametnejši in bolj sposobni od mene, pa vseeno, ko pride do tega da je treba malo potegnit malo ambicij imet malo pofurat zadeve imet malo vizije... ne. to je za gazdo, za onega ki delo daje in ki ga nekje najde za njih. znajo malo fušat popoldne malo tu malo tam a varno delovno mesto je še vedno tisto ki bolj privlači.

ja zakaj pa so se potem v šoli toliko gnali, toliko dokazovali. ko je pa treba v akcijo pa čakajo na nekoga drugega da jim da naloge - jah, kot v šoli.

in ravno tu zmanjka tistega mindseta, ki ga ima podjetnik. da imaš sanje in vizijo in jih potem spraviš v lajf. par let gre, pozabiš na vse ostalo, potem pa imaš najprej 2x večjo plačo kot kolega ki je direktor v neki firmi, nato pa 4x večjo in tako dalje... v bistvu na koncu niti več ne gledaš na plačo. marsikdo misli da je to rezervirano le za neke srečneže, za neke, ki so morali imeti denar za začetek, za neke ki se jim je usralo... kako napačno. sam sem začel iz nič z lastno pametjo in voljo. kako zelo bi mi lahko pomagal kak podjetniški krožek. da bi pa to bilo v obveznih izbirnih in še kot predmet v srednji... koliko bi lahko prišparal denarja in časa.
RdečeModro
# 22.06.2017 ob 22:19
Vse lepo in prav, ampak za tegale tipa nisem rabil preverjat, da sem vedel da gre za FDV-jevca in politologa, ki na drugačen način kot z ustanovitvijo nekega tretjerazrednega inštituta ne bi prišel do "dela". Ker kdor reče, da so na udaru "intelektualni poklici" (sem najbrž umešča predvsem sebe), raziskovalce na inštitutih (kako prikladno) in univerzah, potem absolutno nima nobenega stika z realnostjo. Kar uvodoma ugotavljam v 1. stavku.
7x7
# 22.06.2017 ob 21:13
Inštitut za študije prekariata, fajn. Torej potrebujemo samo še inštitut za študije zdravstvenega sistema in inštitut za študije pokojnin. Vse študije pokažejo kako je stanje alarmantno (naredimo še eno za vojsko), kako se vsi strinjamo, da je stanje alarmantno in da je nujno potrebno nekaj narediti glede tega. Na koncu pa bodo naši poslanci sprejeli zakon, ki bo vse stvari končno uredil kot je treba: sprejeli bodo zakon, kako je o tej tematiki potrebno govoriti v medijih ;)
timoti
# 22.06.2017 ob 22:08
Butale.
Na tem svetu imamo milijarderje.. (Ki jih je vsako leto več)
Po vaši (kapitalistični) logiki so to uspesnezi.
Se vam ne zdi, da tudi če so 10x bolj sposobni, 10x bolj delavni še vedno veliko večino premoženja zaslužijo na hrbtu drugih. Se vam zdi to prav ? Je ta človek res uspešen ?

Na drugi strani se povečuje število revežev. Število delovnih ur. "Strukturne spremembe", ki jih vi zagovarjati pomenijo še več dela za manj plačila.

Se kdo sprašuje zakaj so najbogatejši bankirji, ki v bistvu najmanj delajo.

Očitno mora biti tako. Drugače nebi nekaj družin držalo za prašnike celoten svet.

Pa dejmo se še prepirati med seboj. Le kako bo drugače lahko peščica imela vso oblast, veliko večino premoženja, mi pa bomo delali prvo za njih, potem pa kar ostane drobiža, se za nas.
Pa lahko noč.
SKing
# 22.06.2017 ob 19:53
Enih stvari ljudje ne razumejo. Če se ti učiš podjetništva, to še ne pomeni, da boš tudi podjetnik. Pomeni pa to, da lažje vsaj v teoriji razumeš podjetnike in podjetja.

V Sloveniji imamo žal še vedno preveč državnih in tajkuniziranih podjetij, zato nekateri podjetnike enačijo z njimi - kar je pa čista dan in noč.
timoti
# 22.06.2017 ob 22:21
Ja, vsi bomo podjetniki.
Kdo bo pa wc-je pucal ? A zato ker nekdo nima podjetniške žilice in mu ni cilj vse življenje delati od jutra do večera, ta pa naj ima za kruh pa vodo ?

Zakaj nam morajo biti prioritete materialne stvari ? Ker nas tako uči TV ?

Popolnoma so nam zjahali mozak (hvala Hollywood). Ljudem je pomembnejše kako so oblečeni, kot to, kako se razumejo s sosedom, sodelavcem, v družini.
Vsak dan smo množice pod večjo hipnozo. Tega se seveda ne zavedamo.
Zato je pa vsak brezposeln lenuh, pa moja babica, ki je odsekala celo delovno dobo na tri izmene nesposobna, ker sedaj komaj pride skozi s pokojnino.
Po mnenju mnogih mora očitno to biti resnica.

Vprašajte se, kje so vzroki za dogajanje okoli nas.
xerces8
# 22.06.2017 ob 18:54
zavore predvsem pospešujejo avto

Z zavorami se lahko voziš veliko hitreje kot brez.
Clovek
# 22.06.2017 ob 18:24
Najboljši recept za veliko prekariata je ta, da se podjetništva učijo le izbranci, ki potem lahko strižejo ostale na milost in nemilost jim prepuščene ovce. Tako bodo imeli na davkoplačevalce prisesani inštituti za mešanje megle vedno dovoln revežev, da jih bodo lahko reševali.
karambo
# 22.06.2017 ob 19:26
Direktor je lepo pokazal, kako se rešiš prekariata v Sloveniji. Nov inštitut. Država je bila nekoč neskončno likvidna, danes ja samo še neskončno zadolžljiva. Kredite bodo plačali naši otroci in vnuki. Ni problema. Podobno tudi Lobnik na inštitutu za mešanje megle. In koliko je še takšnih, ki plujejo pod vsemi radarji...
melanholik
# 22.06.2017 ob 22:21
KovacevaKobila
# 22.06.2017 ob 21:56
Prijavi neprimerno vsebino
Zaposlitev za nedoločen čas je socialistična iluzija in zmanjšuje produktivnost ekonomije in posledično konkurenčnost

Nedvomno. Usrano plačilo in eksistencialna nesigurnost, ki ju ponuja prekarno delo, vsekakor dramatično zvišujeta produktivnost in predanost delavca. Da niti ne omenjam blagodejnega vpliva prekarstva na rodnost. Ko si porazno plačan in nisi ziher, če boš jutri še imel delo, se z veseljem odločaš za otroke, a ne?

Poleg tega pa so prekarci znani po svoji veliki kupni moči in posledičnem blagodejnem vplivu na ekonomijo.

Vsa čast za tole. Podpišem v celoti.
Radoveden
# 22.06.2017 ob 19:04
Prišel sem do sem pa me je minilo:
"Raziskovalci so ugotovili, da ne obstaja nikakršno soglaje glede definicije prekariata."

Plus da o tem razpravljata Kučan in Zoreta ki sta bila celi lajf plačana iz korita... brez osnove.

Sam sem prekarc že 17 let in
- sem stanovanjski problem rešil sam, brez centa kogarkoli drugega ali dedovanja ipd.
- kredite plačane
- kariera gre dalje

Da bi podjetništvo uvedli v šole? Seveda, ampak nekje od kakega 7. razreda dalje, ko se mladi začnejo spraševat za kaj bi se šolali.

Pri nas tudi finančno pismeni nismo. Obstaja krožek "Mladi in denar" ki naše otroke opismenuje finančno, ker kurikulum tega ne vsebuje. Koliko šol pa ga ima? Premalo. Veliko premalo. A vendar se premika na bolje. Tudi učitelji so spoznali da je krožek koristen ne samo za učence ampak tudi za njih, ker tudi sami ne znajo z denarjem.

Ko jih bomo to otroke kolektivno naučili in po možnosti uvedli to v obvezne izbirne vsebine, potem se pa lahko začnemo pogovarjati tudi o podjetniškem krožku. Prvi je osnova za vse ljudi za celo življenje, drugo pa je osnova za tiste ki jim doma niso še uspeli vcepit v glavo da je dokončat šolo in najti službo najboljša prioriteta ki ga ponuja to življenje.
mali_piscek
# 23.06.2017 ob 07:37
Ljudi je vedno več. Sledi padanje vrednosti dela. Sledi padanje povprečne kupne moči. Sledi padanje potrošnje. Sledi nadaljnji pritiski po znižanju stroškov. Sledi zniževanje mezd in prekerstvo. Sledi...

Kaj res ne vidite, da družba na celi črti propada. Ne samo naša. Ljudi je pač preveč, življenjskega prostora in virov premalo. Na posameznika pride vedno manjši del zemljinega bogastva.

Nikoli ne bo šlo na bolje. Samo še slabše bo. Ko bo nevzdržno, se bomo stepli na življenje in smrt.

Še odgovor tistemu, ki je rekel, da bodo naše dolgove odplacevali naši otroci in vnuki. Ne, ne bodo. Dolgovi so že tako veliki, da jih sploh ni več mogoče odplačati. Kriza dolgov se bo rešila z vojno in kolapsom sistema nenehne rasti, ki enostavno ne zdrži, ker je fizikalno nemogoč na omejenem planetu.

Preživeli bodo najsrečnejši med najbolj močnimi in najbolj brezobzirnimi.

Preberite si tudi članek o predvidenih 10 milijardah ljudi in malo razmislite, kaj čaka človeštvo.
timoti
# 22.06.2017 ob 22:46
@ajvard,

Kje si ti zasledil kakšno besedo o brezdelju? Ampak ker nas načrtno delajo večje Butalce iz dneva v dan, razumem da je mnogo odgovorov posledica funkcionalne nepismenosti.

8ur dela na dan, je bilo še ne tako dolgo nazaj, več kot dovolj za dostojno življenje.
S tem da je bila mama doma in vzgajala otroke.

Odgovori mi, zakaj danes, ob obeh zaposlenih starših, nekatere družine komaj shajajo iz meseca v mesec ?
Veš kaj, ni potrebe.
Jaz sem se z določenimi dejstvi sam pri sebi že davno sprijaznil. Nek filozof je dejal, da so množice neumne. (Jaz bi lepše rekel, zelo lahko vodljive). Na žalost je imel prav.

Se enkrat - vsak naj pri sebi razmisli o naslednjem dejstvu - par tisoč ljudi ima v lasti večino premoženja (veliko več, kot ostalih sedem miljard) in absolutno oblast.
Zakaj je tako ?


P.S. "po logiki nekaterih, je par tisoč ljudi bolj produktivnih od sedem miljard ljudi."
KovacevaKobila
# 22.06.2017 ob 21:56
Zaposlitev za nedoločen čas je socialistična iluzija in zmanjšuje produktivnost ekonomije in posledično konkurenčnost

Nedvomno. Usrano plačilo in eksistencialna nesigurnost, ki ju ponuja prekarno delo, vsekakor dramatično zvišujeta produktivnost in predanost delavca. Da niti ne omenjam blagodejnega vpliva prekarstva na rodnost. Ko si porazno plačan in nisi ziher, če boš jutri še imel delo, se z veseljem odločaš za otroke, a ne?

Poleg tega pa so prekarci znani po svoji veliki kupni moči in posledičnem blagodejnem vplivu na ekonomijo.
Lupo
# 22.06.2017 ob 21:00
Koliko let ima ta direktor Inštituta za študije prekarnosti Črt Poglajen odprto firmo in kako posluje?
oziris.va
# 22.06.2017 ob 23:02
ffffff
# 22.06.2017 ob 17:08

Zaposlitev za nedoločen čas je socialistična iluzija in zmanjšuje produktivnost ekonomije in posledično konkurenčnost. In samo to zagotavlja blaginjo, vse ostalo so samo socialistične manipulacije in laži.


Zaposlitev za nedoločen čas bo kmalu le še fantastika, opisana v učebnikih/digitalnih napravah predmeta zgodovine prihodnosti.
ajvard
# 22.06.2017 ob 22:26
Zakaj nam morajo biti prioritete materialne stvari ? Ker nas tako uči TV ?

ni potrebno, da ti je to prioriteta.
ne moreš pa zahtevati, da boš lagodno živel v brezdelju.
heristalski166
# 22.06.2017 ob 20:34
jst pa mislim in vidim da je prav delo prek spja, na črno, za par mesecev itd glavni vir jebivetrstva med mladimi, kajti fleksibilnost deluje obojestransko, tako kot pravi zakon o vzajemnem učinku
JJstyle
# 22.06.2017 ob 18:28
Bi torej lahko prekarce opisali kot dekle in hlapce 21. stoletja? Da, definitivno. Ta cankarjanska dikcija mi je všeč.

Zakaj ne bi le ti postali Cankarjevi hlapci Jerneji, šele tedaj bi se morda v dolini Šentflorjanski kaj spremenilo.
Vongobongo
# 23.06.2017 ob 09:40
No sj bo to teplo cel narod, najbolj krivi pa so starejsi , ker se noben ni boril za popravilo takega sistema. Moja generacija 30+ bo po vecini brez delavne dobe, stanovanj in posledicno brez otrok. Pol bo pa vse manj denarja za pokojnine. In ko se starejsi blizate pokojninam ste u paniki, ker sele zdaj dojemate kok niste poskrbeli za mlade generacije ampak za svojo rit in zdaj ko bi mogli mladi poskrbet za vas nebojo zmogli. Ter najlazja stvar je , krivit mlade, ste leni, brez volje do dela itd... Ampak mladi imamo upanje da se sistem popravi in izboljsa za mlade pod 30leti. Pa me loh obtozite cesa koli a zal prihajajo tezki casi za starejse. Ce zanemaris mladino, nasrkas na stara leta , ko rabis njeno pomoc.

Poznam veliko ljudi , nad 30+ ki so bolj skurjeni zaradi dela kakor starejsi in nimajo enega leta delavne dobe. In to je zelo zalostno.
mmeeddoo
# 23.06.2017 ob 07:24
Prekarnost je čisto v redu stvar ... v razvitem kapitalizmu.

Recimo: gre fotograf v Afriko in pofotka opice. Pride nazaj, pokaže fotke in vsi dol popadajo. "Kupimo fotke. Koliko? 50.000? OK."

V Sloveniji: "Saj so fotke v redu, ampak toliko ti ne bo nihče plačal. Na internetu dobim fotko za 15 € in toliko dam tebi. Pa samo najboljše tri bi vzel."

V tujini naročnik/ delodajalec ve, da eksluzive ne moreš primerjati s "konfekcijo". In če prekarc ne bo mogel normalno živeti od svojega dela, tega ne bo več delal.

V Sloveniji pa je problem na večih nivojih. En je, da pogosto naročnik niti ne išče kvalitete. Ali se na to ne spozna, ali te prednosti ne zna prodati naprej, kakorkoli to to ne bi smel biti problem prekarca.

Drugo je, da je slovenski podjetnik redko v nekem poslu zaradi lastnega veselja. Navadno se je "pokazala" poslovna priložnost, ki omogoča kovanje visokih dobičkov. Zato zelo redko tudi razume, da sodelavci, zaposleni, podizvajalci in dobavitelji niso tam zgolj zato, da bo on dobil čim več denarja.

sam ne spozna na kvaliteto - "Ta oglas mi ni všeč. Hočem več roze in zvezdic."
JJstyle
# 22.06.2017 ob 23:46
@smeško 562
Zakaj bi kdorkoli od mladih hotel zaposlitev za nedoločen čas?

Jaz bi si jo želel, ker mi pripadnost podjetju veliko pomeni. Desetletje delat v teamu s katerim se razumeš, je super izkušnja. Žal tega veliko delodajalcev ne razume. Človeka lahko plačaš tudi manj kot konkurent, pa bo ostal v službi, če se tam dobro počuti in ima občutek, da je koristen. Če pa ti nekdo po desetletju dela ponudi pot v prekarizacijo, se boš pač pobral, po možnosti v tujino in tam svoje znanje prodajal najboljšemu ponudniku. Čeprav danes zaslužim prek osemkratnika tistega kar sem v Sloveniji, bi se za zagotovljeno službo za nedoločen čas in isto delavno ekipo, takoj vrnil v Slovenijo. Dom je le dom.
ajvard
# 22.06.2017 ob 21:21
Lupo

in koliko redno zaposlenih delavcev ima :-)
firtoh
# 22.06.2017 ob 20:19
Kva pa vem..Moja hči dela v tujini in živi od projektov,ki pa so plačani popolnoma drugače kot pri nas.Trenutno jo plačuje nemško Zvezno ministrstvo za šolstvo in znanost ter Siemens,gleda pa že preko luže
Radoveden
# 22.06.2017 ob 20:09
@ZKL,a to je pisalo? katastrofa. sem nehal že prej, ampak sem si zdaj prebral. take lahko ven tolče samo tak, ki nikoli podjetnik ni bil. ki teoretizira o nečem in o ljudeh o katerih pojma nima. sicer pa ja. take lahko klobasa nekdo ki je prisesan na državne jasli na novonastalem inštitutu, ki je sam sebi namen.

nekako v stilu izjave: "lahko je vam privatnikom".
sammy13
# 22.06.2017 ob 20:05
Na udaru so intelektualna dela oz. poklici, kot so raziskovalci na inštitutih in univerzah ter najrazličnejši "projektni" pomočniki.

Z lahko bom zmogel brez njih.
bryden
# 22.06.2017 ob 19:15
Svet se spreminja, velikih podjetjih s 100+ zaposlenimi bo čedalje manj, prihodnost je v mikro podjetjih. Te mikroorganizacije so pa izjemno fleksibilne in če Slovenija ne zna / noče delat v njihov prid, bomo šli pač v tujino. V Sloveniji boste ostali pa upokojenci in falirani FDVjevci, ki si lahko potem poljubno višate pokojnine, brezposelna nadomestila ipd.
Guliarth
# 25.06.2017 ob 12:55
Kaj pa varjenje, gradbeništvo, CNC itd?
Mi potrebujemo delavce ne samo brihtnežev in takih, ki si mislijo, da so pa to niso.
Sploh pa morajo mamice po 23.em spustiti vajeti, in jih postavit na realna, samostojna tla.
diord
# 22.06.2017 ob 22:41
Nevidna roka trga, okol ušes usekala. :) bravo.
vipmit
# 22.06.2017 ob 21:57
Ko se bo naša ministrica namesto s socialo pričela ukvarjati z "delom."
Takrat tudi izkoriščevalski praks dela ne bo več.
heristalski166
# 22.06.2017 ob 20:41
@firtoh
to morš dat nujno na facebook
SKing
# 22.06.2017 ob 20:13
Mlade bi itak morali malo več v prakso usmeriti in to različno. Tako spoznaš različne poklice in dela - tako je lažje. Ker iz pisarne je lahko biti pameten.
Vongobongo
# 23.06.2017 ob 19:44
tuintam

Tok sm star da nisva v isti generaciji ;) Ne iscem napake v tebi osebno ampak v tvoji generaciji. Je pa res da treba biti potrpezljiv in pocakat da greste vsi v pokoj ;)
Vongobongo
# 23.06.2017 ob 19:04
tuintam

Kaj pa ce bi se ti nehal zajebavati in sprejel krivdo svoje generacije. Niti levi niti desni niste popravili sistema. Pac se sprijazni da ste najbolj razvajena generacija v zgodovini Slovenije in danes se to zelo pozna. Sj bomo mlajsi zrihtal stvari, ampak ker nam nezaupate , moramo pocakat da se vsi poberete v pokoj . Zal tko je. Prej boste sprejeli to, prej bo boljs za vse nas, tudi zate. ;)
Vongobongo
# 23.06.2017 ob 17:43
tuintam

Nic ti ne podtikam , to tko je ;) Si del generacije ,ki je zamuckala naso drzavo , zal ;)
friks
# 23.06.2017 ob 00:02
Na kratko povedano. Najlažje je našopati tistega, ki misli, da je najbolj pameten.

To je že stara modrost.
Kazalo