Kratica AFS pomeni American field service. Gre za svetovno organizacijo, ki temelji na delu prostovoljcev. Zgodbo so začeli pisati že med prvo svetovno vojno, ko so bolničarji v ZDA prevažali ranjence z bojišč v bližnje bolnišnice. Takrat sta dva ameriška bolničarja začela premišljevati o svetu brez vojn. Rešitev sta videla predvsem v izobraževanju in spoznavanju drugih kultur, religij in jezikov, kar bi omogočilo boljše razumevanje različnih narodov in njihovih pogledov na svet. Po drugi svetovni vojni sta tako začela izvajati program AFS.

V Sloveniji za njihove dejavnosti skrbi izobraževalno društvo Interkultura. Registrirano je bilo leta 2007 na pobudo tedanjega ameriškega veleposlanika Thomasa Robertsa. Leta 2008 pa so že poslali prve dijake v svet. No, pravzaprav so bile dijakinje. Dekleta so v tujini preživela celo leto in se nato polna znanja in neprecenljivih izkušenj vrnila domov. Tudi leta pozneje se za dijaško izmenjavo s tujino odločajo raje dekleta kot fantje. Predstavnica društva Interkultura Tosja Kobler Jovanovič pravi, da najbrž zato, ker so v teh letih dekleta malo zrelejša od fantov.

Kobler Jovanovičeva se je v srednješolskih letih tudi sama podala na enoletno izmenjavo v ZDA, natančneje k družini, ki stanuje v mestu Cincinnati. Leta 1991 je bila del zadnje jugoslovanske delegacije, ki je odšla po znanje v svet. Posebnost izmenjave AFS je v tem, da živiš pri družini gostiteljici. Tako najlažje usvojiš jezik in spoznaš tujo kulturo ter njihove običaje. Tosja ima na to obdobje zelo lepe spomine, pravi da je postala del družine. Stike ohranjajo še danes: »Ne le, da sem sama povezana z njimi, zdaj ju tudi moja otroka kličeta »grandpa« in »grandma«, mož pa ima dve tašči in dva tasta.«

Dijaki, ki se odločijo za tako vrsto izmenjave, gredo v tujo državo za 3, 6 ali 12 mesecev. Vsako leto je v program AFS vključenih okoli 13 000 mladih iz kar sto držav sveta. Vsako leto pa se pridruži še kakšna nova dežela. Slovenci imajo na izbiro okoli 50 držav. Mladi se pogosto podajo v državo, katere jezika ne obvladajo, redno se vpišejo na srednjo šolo, ki poteka v domačem jeziku, vendar menda že v treh do štirih mesecih jezik usvojijo do te mere, da lahko brez težav sodelujejo pri pouku. Ker gre za mladostnike, stare od 15 do 18 let, nadzor nad njimi organizira tudi organizacija AFS.

Če mladi prekršijo katero od naslednjih pravil, jih njihov AFS predstavnik v tujini nemudoma pošlje domov. Mladi ne smejo imeti nobenega stika z drogo, ne smejo uživati alkohola, ne smejo voziti motoriziranih vozil, prepovedano pa jim je tudi štopanje ali kakršno koli potovanje brez nadzora AFS-ovega predstavnika. Kako se mladostniki teh pravil držijo, kdaj so postavljeni pred največje preizkušnje in kako usvojijo jezik že v prvih treh mesecih bivanja v tuji državi, lahko slišite v posnetku oddaje Nočni obisk, v kateri je Tosja Kobler Jovanovič predstavila program izmenjave AFS.