»Mladim zabavo predstavlja druženje za šanki«

Kapital podpira življenjski slog, ki spodbuja k rednemu poseganju po alkoholu, pravi Saš Kravos in opozarja, da bo stanje le še slabše.

Kravos je eden izmed ustanoviteljev fundacije Z glavo na zabavo, ki že osem let mlade prepričuje, da se lahko zabavajo tudi brez alkohola in mamil ter da pitje alkoholnih pijač in vožnja nikakor ne gresta skupaj. Ker je bil sam nekoč »na drugi strani«, saj je delal za alkoholno in tobačno industrijo, je njegov pogled na prisotnost alkohola med mladimi še toliko bolj kritičen.

Je po vašem mnenju mladim alkohol sinonim za zabavo?
Veseli me, da ste na prvo mesto postavili po mojem prepričanju ključno vprašanje. Alkohol ima pri razumevanju zabave večine mladostnikov po naših izkušnjah in mojem osebnem prepričanju osrednje mesto. Zabavo jim predstavlja druženje s sovrstniki za točilnimi pulti priljubljenih lokalov, na množičnih javnih prireditev in v zadnjem času vse bolj tudi po parkih, kjer komunikacija poteka ob poceni kupljeni alkoholni pijači. Seveda so poleg alkohola, ki še vedno predstavlja vstopno drogo, v teh okoljih prisotna tudi številna druga škodljiva pomagala, s katerimi mladi množično eksperimentirajo.

Zakaj je prav alkohol osrednja stvar zabave?
Gre za profitni interes alkoholne industrije, ki uspešno sodeluje z industrijo zabave ob izdatni podpori medijev. Že dolgo v želji po povečanju prodaje sploh ne gre več za klasično oglaševanje alkoholnih pijač, ki je tudi zakonsko omejeno, pač pa predvsem za oblikovanje novodobnega, pretežno nezdravega življenjskega sloga. Vse več je privlačnih množičnih javnih prireditev, kjer se mladi lahko družijo in občudujejo svoje idole (glasbeniki, DJ-ji, misice), denar za financiranje programa in zaslužek na teh dogodkih pa se ustvarjata predvsem za točilnim pultom. To pomeni, da je treba prodati čim več pijače, ki jo po sistemu črednega nagona popijejo predvsem mladi. Ti so namreč primarna ciljna skupina neposredno zainteresiranih organizatorjev, gostincev, posredno pa tudi alkoholne industrije. In v industriji zabave, ki jo v tipični potrošniški družbi podpira še marsikdo drug, ne le alkoholna industrija, se sučejo silno velike vsote denarja, temu primeren pa je tudi vpliv na življenjski slog in percepcijo zabave. Veliko vlogo pri tem imate tudi mediji, ki še kako vplivate na oblikovanje vrednot, še posebej pri mladih. Pri tem prevladujejo komercialni mediji, pa tudi nacionalna televizija z nekaterimi svojimi projekti tu ni izvzeta. Katastrofalen vpliv na zdrav razvoj mladostnikov imajo številne priljubljene oddaje, katerih produkcija je namenjena izključno čim večji gledanosti in zaslužku, med katerimi lahko kot vzorčna primera omenim dva pred leti osrednja projekta naše največje komercialne televizije. To sta seveda Bar in Big Brother.

Se vam zdi, da je alkohol mladim še vedno prelahko dostopen?
Zanesljivo! Zakonodaja je na nekaterih področjih sicer dovolj stroga, a žal nedorečena, predvsem pa se ne izvaja tako, kot bi bilo potrebno. Nujno bi bilo sprejeti nekatere bistvene zakonske spremembe in dopolnila, zagotoviti boljše izvajanje zakonodaje s strani vseh pristojnih organov nadzora (pristojne državne institucije, inšpekcijske službe, Policija …), ob tem pa bi bilo treba izdatno podpreti nevladni sektor, ki bi lahko skupaj z mediji, ki so ključni pri oblikovanju vrednot, odločilno prispeval k drugačnemu, bolj zdravemu življenjskemu slogu.

Kaj vse počnete na vaših zabavah?
Naše zabave namenjamo trem različnim ciljnim skupinam. Ključni so osnovnošolci zadnje triade, saj smo mnenja, da je to najbolj občutljivo obdobje odraščanja mladostnikov. Za to populacijo v sodelovanju z občinami in šolniki pripravimo letno več kot 40 samostojnih prireditev ZGNZ po vsej Sloveniji, ki se jih udeleži blizu 20.000 mladih. Hkrati prek nekaterih dodatnih preventivnih vsebin mladim sporočamo nezdružljivost alkohola z aktivno udeležbo v cestnem prometu. In to ne velja le za voznike, temveč tudi za sopotnike, ki se vse prevečkrat vozijo s pijanimi ali "zadetimi" vozniki. Druga bistvena ciljna skupina naših prireditvenih aktivnosti so družine, za katere pripravljamo samostojne prireditve, pretežno po večjih nakupovalnih središčih. Zabavi dodajamo številne preventivne vsebine, pri katerih sodelujejo tako Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu kot tudi policija. Spet povsem drugačen, dogodkom prilagojen tip preventivno-zabavnih aktivnosti umeščamo v množične javne prireditve, kjer prevladujejo nekoliko starejši mladostniki, predvsem dijaki in študentje. To so dogodki, kjer alkohol teče v potokih, dogajanje ZGNZ-ja pa lahko ponudi dobrodošlo alternativo »zapovedanemu pijančevanju« in hkrati opozarja na usodno kombinacijo alkohola in vožnje v cestnem prometu.

Ankete med mladimi kažejo, da jih največ alkohol prvič poskusi doma - v krogu družine.
Zanesljivo je strpnost do škodljive rabe alkohola v naši družbi prevelika. Temu primerno je tudi dejstvo, da večina mladih alkohol prvič poskusi doma, v družinskem krogu. Pa vendarle to zame ni najbolj bistven podatek, sploh pa to ni osrednja težava. Moje mnenje je celo, da se s poudarjanjem tega dejstva želijo prikriti tisti pravi vzroki za povečevanje škodljive rabe alkohola med mladimi. Glavna težava ni prvi požirek vina ali piva doma, ampak so to prva opijanja na osnovnošolski valeti, na končnih izletih ali v krogu prijateljev po parkih, kar se dogaja pri nekaterih mladostnikih že zelo zgodaj. Tovrstna pijančevanja ob zapovedanem življenjskem slogu, ki ga diktira kapital, in novodobni percepciji zabave zelo hitro prerastejo v redno poseganje po alkoholu, pa tudi drugih škodljivih pomagalih, najprej ob koncih tedna, kasneje pa celo bolj pogosto.

Organizator koncerta DJ-ja Tiësta bo mladoletnim obiskovalcem nadel zapestnice drugačne barve kot polnoletnim, tako da mladoletni ne bodo mogli kupovati alkoholnih pijač. Bi se takšnega načina morali posluževati tudi drugi organizatorji večjih dogodkov?
Vsak, ki vsaj malo pozna problematiko škodljive rabe alkohola med mladimi, natančno ve, da so take poteze sicer na prvi pogled všečne, po drugi strani pa zanesljivo ne rešujejo skrb vzbujajočega stanja. Tega bi se morali zavedati tudi starši, ki še nepolnoletne mladostnike sploh puščajo na takšne dogodke. Vse preveč je drugih možnosti, kjer mladi z lahkoto pridejo do alkohola in se opijejo. Večina tistih, ki bo to hotela, bo to storila še pred prihodom na koncert s cenejšo pijačo iz trgovine, za vzdrževanje »veselega« vzdušja pa bodo poskrbeli polnoletni »prijatelji«, ki bodo za mladoletne brez težav priskrbeli dovolj alkohola, po želji pa tudi drugih opojnih substanc. Problematika percepcije zabave je preveč kompleksna, da bi jo lahko reševali z zapestnicami ali podobnimi PR-prijemi.

Kaj bi bilo po vašem mnenju treba spremeniti za dejansko izboljšanje stanja?
Pri tej postavitvi sveta in vrednostnih sodb, kot jih imamo danes, si ne delamo utvar, da lahko realnost čez noč obrnemo na glavo. Zaenkrat lahko ponujamo le alternativo, in v tem smislu se nam naša dejavnost zdi izredno pomembna. Pred desetimi leti smo bili marsovci, v današnjem času postajamo sprejeti kot pomemben dejavnik nečesa pozitivnega, dajejo nas celo za zgled. Mogoče bomo čez deset ali dvajset let postali osrednja zgodba ... Žal pa bo po vsej verjetnosti do tega prišlo predvsem zato, ker se bo stanje v naslednjih letih po mojem predvidevanju še slabšalo. Občutni popravki nejasne zakonodaje, njeno dosledno izvajanje, uvedba licenčnin za vse proizvodno-prodajne subjekte, ki poslujejo z alkoholnimi pijačami, dogovor z mediji o njihovi zavezi za izdatno podporo aktivnemu sooblikovanju bolj zdravega življenjskega sloga, občutno večja finančna podpora nevladnim organizacijam in številni drugi ukrepi bodo potrebni za dejansko izboljšanje stanja na tem področju.

Prijavi napako