Nevladna organizacija Transparency International je objavila indeks zaznave korupcije (CPI) za leto 2017, s katerim na letni ravni meri zaznavo stopnje korupcije v javnem sektorju v posamezni državi. Med 180 državami je Slovenija tako kot leto prej zbrala 61 točk, hkrati pa se je uvrstila na 34. mesto oz. tri mesta nižje kot lani.

Slovenija je tako še vedno kar nekaj točk pod povprečjem, ki so ga dosegle države EU-ja in Zahodne Evrope, ki so v povprečju zbrale 66 točk. Med 31 državami v tej kategoriji se je Slovenija uvrstila na 12. mesto, po številu točk pa je pred njo v tej skupini 16 držav. Leto prej jih je bilo 17, so v sporočilu za javnost spomnili na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK).

Pomembnejša kot primerjava z drugimi državami pa je ob tovrstnem kazalniku po mnenju komisije lahko možnost samokritične ocene države. Razmere, ki niso rožnate, so po njenih besedah vsaj delno vezane na zakonsko podlago, ki nudi pravno podlago za delovanje komisije.

Zakon o integriteti
Spomnimo, da je v torek DZ opravil prvo branje novele zakona o integriteti in preprečevanju korupcije. Komisija je spomnila, da je v novelo zakona polagala velike upe, saj si je želela predvsem razjasnitve vprašanj, vezanih na vodenje postopkov pred komisijo, kar bi omogočilo učinkovitejšo obravnavo primerov korupcije v državi.

A predlog novele in razprava v DZ-ju po mnenju KPK-ja dajeta slutiti, da ta novela tovrstnih izboljšav ne bo omogočila. Prepričani so, da predvsem obljublja zmanjšanje pristojnosti komisije in s tem otežen boj proti korupciji v Sloveniji, ne nudi pa celovite rešitve za naslavljanje problematike korupcije in integritete v državi.

Hkrati je po mnenju KPK-ja postalo nesporno, da je sistemska korupcija v Sloveniji razmeroma globoko zakoreninjena in bi nujno potrebovala sistematično in prepričljivo obravnavo. Komisija je prepričana, da bi k sistematičnemu izkoreninjanju korupcije v državi pripomoglo tudi njeno vključevanje v zakonodajne procese. KPK je spomnil tudi, da k ideji ničelne tolerance do korupcije lahko prispevamo vsi, pri čemer je normalizacija pojavov korupcije v družbi vredna ostrega obsojanja.