Vaša ocena: 
Ocena 2,3 od 9 glasov
Ocenite to novico!
| Res je, da veliko del, ki jih študentje opravljajo, ne nosi možnosti za pridobivanje konkretnih izkušenj iz stroke, vendar pa ne pozabimo na tiste socialne veščine, ki pa si jih študent kljub temu lahko pridobi. | ||
| Katja Šoba o prednostih študentskega dela | ||
"Študentsko delo je zdravo in mora ostati. Ne bomo pristali na nikakršno omejevanje," je za MMC dejala Katja Šoba in dodala, da so določene spremembe vendarle potrebne.
Predsednica Študentske organizacije Slovenije (ŠOS) je v MMC-jevi spletni klepetalnici večinoma odgovarjala na vprašanja uporabnikov glede izhodišč zakona o malem delu, s katerimi se ŠOS ne strinja, kar so v organizaciji pokazali tudi s "sežigom" teh izhodišč. Po besedah Šobove bodo svoja stališča, k pripravi katerih jih je pozvalo tudi ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, oblikovali v januarju.
Ta izhodišča se, kot je povedala Šobova, ne bodo nanašala le na študentsko delo, ampak na celostno problematiko študentov. "Najprej bomo povedali, kaj je treba urediti na celotnem področju socialnega stanja študentov, šele potem se bomo začeli pogovarjati o izhodiščih zakona o malem delu," je dejala Šobova in opozorila tudi na druge težave, s katerimi se srečujejo mladi med študijem.
| Celoten klepet lahko preberete tukaj. |
Pomanjkanje štipendij in študentskih postelj
Po njenih besedah je slovenskim študentom na voljo premalo štipendij, zaradi česar bo ŠOS ministrstvu predlagal spremembo zakona o štipendiranju. Že dolgo pa je pereča težava tudi pomanjkanje postelj v študentskih domovih. "Trenutno imamo 5.500 študenstkih postelj premalo. Samo v Ljubljani ta trenutek izpolnjuje pogoje za vselitev v študentske domove 800 študentov, vendar še čakajo na vselitev. To pomeni katastrofo," opozarja Šobova in ob tem navede še potrebo po izboljšanju razmer na področju zaposlovanja mladih.
| V videu na desni si lahko med drugim ogledate, kaj je Katja Šoba povedala o stališčih ŠOS-a do študentskega dela in za katere spremembe se zavzemajo. |
"Za ohranitev pravic smo pripravljeni iti do konca"
V ŠOS-u v omejevanje študentskega dela ne bodo privolili, se pa strinjajo, da so v določenih segmentih študentskega dela, kot ga poznamo zdaj, potrebne spremembe. Ob tem Šobova izpostavi odpravo študentskega dela na sistematiziranih delovnih mestih in uvedbo večjega nadzora države nad trgom študentskega dela. Po njenih besedah so študentje za ohranitev pravic pripravljeni "iti do konca". "Pri tem ne izključujemo referenduma, zasedbe prostorov, splošne državljanjske nepokorščine in seveda nekje vmes tudi demonstracij," je dejala Šobova, ki tako ne izključuje ponovitve "črne srede", ki se je zgodila v mandatu prejšnje vlade.
In kaj Šobova odgovarja tistim, ki menijo, da imajo pri trenutni ureditvi študentskega dela korist zlasti študenstki servisi in delodajalci, delavci - v tem primeru študentje - pa najmanj? "To so zelo subjektivne ocene, ki jih dajejo posamezniki, in nimajo nobene osnove v obliki konkretnih podatkov in raziskav. Verjemite, če študentje ne bi imeli kaj od dela, ne bi delali," je prepričana Šobova.
"Država naj poskrbi za mladim prijaznejši trg dela"
Na vprašanje, kako zagotoviti vzdržen sistem pri na eni strani vse glasnejši težnji po podaljševanju delovne dobe, na drugi pa vse poznejšem zaposlovanju mladih Šobova odgovornost pripisuje državi. "To je težava. Vlada bi morala poskrbeti za mladim prijaznejši trg dela. Država je tista, ki mora mladim po diplomi zagotoviti zaposlitev," pravi Šobova in poudari pomemebnost neke vrste karierne orientacije, ki bi ji morali biti izpostavljeni otroci skozi primarno, sekundarno in terciarno stopnjo socializacije. "Ko bodo združeni vsi ti segmenti, pa bo vtop na trg dela hitrejši, lažji in boljši," je prepričana Šobova.
Študentski krediti nakazujejo uvedbo šolnin?
V ŠOS-u pa niso naklonjeni tudi študenstkim kreditom, ki veljajo za neke vrste alternativo štipendijam oz. študentskemu delu. Po besedah Šobove ti nakazujejo uvedbo šolnin, katerim v organizaciji močno nasprotujejo. "Za zdaj menimo, da se je o kreditih nesmiselno pogovarjati, ker ti v podzavesti nekako nakazujejo uvedbo šolnin. Mi nasprotujemo vsakim šolninam, tudi prikritim. Tako smo opozorili tudi na visoke vpisnine na nekaterih fakultetah, ki znašajo tudi do 120 evrov, kar je nedopustno," je za MMC še pojasnila Šobova.
točno tako, ker iluzorno je misliti, da so tisti študentje, ki delajo in študirajo neki bluzeri...pa valda ne mislite tako..glede izkoriščanja tega pa ni krivda študentov ampak sistema....urediti ja ne pa na tak način, da se zadeva reže in ne nadgrajuje. sem študentka, in podpiram študentsko delo, ker če nisi lih iz lj je bolj težko priti skozi..tako zame kot za mojo družino...sem pač velik strošek tako ali drugače.
lp
tisti, ki pa krivite študente, da ne dobite služb...smešno..krivite sistem in krivite tiste, ki to dopuščajo ne pa vzeti pravico študentom...grozno!!
Plačevanje izrednega študija pa je svinjarija, ki jo vlečemo že od nekdaj. Gre samo za omejevanje, da tako imenovane elite lahko manipulirajo.
Kaj koga briga, ali nekdo dela in študira to je njegova stvar ali hodi po zabavah ali pa ob delu študira.
Ob priznavanju delovne dobe so tako delali razliko, da so redni študenti dobili nekaj priznano, tisti ob delu pa nič.
Me pa zanima - poznaš kakšen tovrsten primer, ki ga navajaš, da tako deluje v tujini?
Kakšne zaslužke vlečejo servisi in delodajalci, ki izkoriščajo mladiče za svoje dobičke, pri tem pa nezaposlenost raste.. To je skregano z logiko. Povrh vsega pa večino študentov bluzi ca. 8 let in se šlepa na študentske napotnice ter tako kradejo prosta mesta kvalificiranim delavcem.
Država ima od tega samo minuse, manj davkov, študente, ki študirajo do 35 leta, manj prostih delavnih mest …
Ta mafija je izredno močna saj ji nihče nič ne more.
ne me narobe razumet
moj status:
-redni študent arhitekture, pišem diplomo, nikoli ponavljal, dobro povprečje
-vozim se na fax 25 km iz ljubljane
-kadar si lahko sposodim avto, je to 21 let star ax
skratka- denarja nimam
lahko pa rečem, da sem v teh štirih letih na faxu delal vsega skupaj dva meseca, ker sem preprosto ves čas porabil za študij, ker se ne mislim vlečt po faxu še enkrat toliko, kolikor je povprečje pri nas (8,3 let)
zato zagovarjam štipendije - država bi morala dati resnim študentom teh 450 evrov za normalen študij. To bi država imela kot investicijo in ne kot strošek, saj bi dobila diplomante v štirih, ne pa osmih letih.
študent bi moral študirat, država pa bi morala dati pogoje!
Pri nas je v osnovi problem socialna politika, ki je v fazi šolanja mizerna. Štipendij je premalo in so mizerno nizke. Študentsko delo pa je mašilo slabe socialne politike in to funkcijo uspešno opravlja že vrsto let. Sam tudi delam preko študenta (sem tik pred diplomo) in lahko rečem, da sem si v tem obdobju nabral pomembne delovne izkušnje in si s študentskim delom uspešno zagotavljam lastno eksistenco.
V drugi točki je študentsko delo popravek izobraževalnega sistema v naši državi. Premalo je prakse in v določenih vedah zastarelega znanja. Bolonjski sistem vemo, da ni prinesel nič boljšega in ljudje prihajajo z določenih izobraževalnih zavodov brez motivacije do dela, brez ustreznega znanja in velikokrat niti ne vedo kaj bi sploh počeli. V državah EU je izobraževanje večinoma veliko bolj fukcionalno naravnano in tako bi moralo biti tudi pri nas.
Torej, ko dosežemo ustrezen nivo socialne ter izobraževalne politike, lahko ukinemo študenstko delo. Mislim pa, da nam še veliko manjka. Do takrat pa pustite to nujno potrebno mašilo pri miru. Še posebej ti, Gaspari!
Mimogrede - je kolegica, ki ima magisterij, kdaj delala karkoli "v praksi", ali je bolj pridna študentka, ki ne zna prehajati iz teorije v prakso?
Na žalost, je trako, da zardi večine nastrada manjšina.
Ne mislim napadati luxorja(malo je takih), vendar se študensko delo izkorišča s strani študentskih servisov in delodajalcev in na dolgi rok ne prinaša nič dobrega.
-1 kolegica je končala študij in vpraša v službi, kjer je delala 3 leta preko študenta, če jo zaposlijo. Gladko so jo zavrnili, lahko še naprej dela preko napotnice ali pa bodo dobili drugo. Pred 3. meseci.
- 2 kolegica ima končan magisterij, vendar ga ni vpisala v delavno knjižico, ker že tako ne dobi službe. Teden nazaj sprejela službo za 5. stopnjo.
zato, bi morali študentje razmisliti zakaj se borijo...
Kot razumem, bo luxor uni.dipl.inž. gradbeništva, kar so iskani profili in ne bo dolgo na zavodu.
luxor in njemu podobni sploh NISO problem, ker glede na njegov opis nujno rabi denar za študij. Problem so študenti, ki imajo dovolj za študij in ostale stvari pa delajo zgolj zato, da imajo dovolj denarja za najrazličnejše priboljške (veliko žurov z veliko alkohola, potovanja, dražje obleke itd.).
Nakazal sem ti samo eno pot iz izhoda, katero boš izbral, je pa tvoja stvar. Se strinjam s teboj, da imaš višje cilje, vendar ne prelagaj tega bremena na državo, starše, na vse zaposlene. Razloži mi, zakaj naj bo študensko delo privilegij, poleg brzplačnega šolanja. Bumerang, ki ga sedajle mečeš, se ti bo vrnil čez 2 leti, po diplomi v obliki zavoda za zaposlovanje. Hočem reči, da bi se morali študentje, kot intelegenca Slovenije, zavzemati za nižje stroške države in nižje davke, za dobro plačana delovna mesta (tudi najslabša). S tem bi rešili marsikoga in še svoje bodoče otroke. Tako pa bomo vsi počasi crkovali na obroke.
kaj je s tabo? sem študent!!! če bo treba, bom tudi po diplomi delal za ta znesek, imam pa pač morda malo višje cilje in če jih hočem doseči, se moram izobraziti! ane? zato pa sem študent!
če si ti obstal pri 450 EUR, žal. ne pa nas vse druge v to potiskat!
No saj jih lahko zaslužiš, dvigni delavno knjižico in se zaposli, pa če boš imel srečo boš dobil 450€ neto plače mesečno + prevoz na delo + prehrana.
in, do tedaj, kdo bo do tedaj (svetega nikoli), ko bo država vsakemu študentu zagotovila vse kar si zapisal, financiral moje življenje?
moj status:
- tretji letnik, gradbena, redno, brez ponavljanj, dobro povprečje;
- kraj stalnega bivanja: 147 km od ljubljane, dnevna vožnja ni možna in ni racionalna;
- štipendija: nimam (baje smo prebogati, imamo kar 3750 m2 nečesa kar je v katastru zapisano kot njiva);
- študentski dom: na čakalni listi (že tretje leto);
- avto: nimam (12 let star clio crknil, za "normalen" avto, tam nekje okoli 2000 EUR, nimam denarja);
- prevozi, hrana, stanovanje, položnice, literatura: 450 EUR/mesečno
- zabava, rekreacija, obštudijske dejavnosti, počitnice: povprečno 100 EUR/mesečno
- od doma dobim: 0 EUR (včasih moram sam kaj primakniti)!!!
- imam še sestro, ki bo čez tril eta začela s študijem.
alineo z "zabavo" teoretično lahko ukinem (čeprav neka tovrstna "širina" v študentskih letih ne bi smela biti nedostopna).
ostane 450, ki jih rabim pod nujno!
torej vsi pametnjakoviči, kdo mi bo dal teh 450 EUR??? narobe svet, saj sploh nočem, da mi jih kdo da, prosim samo, da se mi pusti, da si jih zaslužim!
in ne mi s tem kaj bo ko bo! ker jaz moram položnice plačat jutri, to da bo nekje v nekem strateškem dokumentu zapisano, da bo država nekoč dala tudi meni štipendijo (ki bo itak le tretjino tega, kar potrebujem) mi namreč položnic ne bo plačalo!
- ukinitev študentskega dela
- podelitev štipendij (bivanje, hrana, prevoz, literatura)
- če študent vseeno hoče delat, naj pod enakimi pogoji kot kdorkoli drug
Kaj s tem dosežemo:
- študitat gre tisti, ki res misli doštudirat
- ko diplomiraš, dobiš službo
Še krajša obrazložitev predloga malega dela, v kolikor iz prispevka ni bilo dovolj razumljivo: vse seveda sledi logiki trga, ki si privošči nižanje cen, ko ponudba presega povpraševanje. In prav zdaj bo ponudba delavcev precej presegla povpraševanje po njih, saj se bo za 1 prosto mesto potegovalo 5x več ljudi: zdaj smo za delo kandidirali študenti (in dijaki), po novem bodo to še brezposelni, upokojenci ipd. ... Že to nam pove, da bodo urne postavke nižje, po načelu "če ne boš delal ti za x enot, bo pa tvoja babica" ... in ta "x" se bo tako vedno manjšal, saj se bo vedno našel nekdo, ki bo za golo preživetje pripravljen delati za manjše plačilo (če ne drugega, delavci iz drugih, revnejših držav) in kmalu bomo tudi mi ročno šivali nogometne žoge za skodelico riža na dan ... Prav tako lahko domnevamo, da bodo raje zaposlovali druge skupine, ki imajo več ali drugačne stroške kot študenti in ki smo jim uspeli prilepiti kako negativno oznako manj, po ključu: zaposlim brezposelno osebo, ki morda vzdržuje še otroka in ne »lenega in nezanesljivega študenta, ki itak samo uživa življenje z veliko žlico in živi na tuj račun.« Prav tako pa bo »malo delo« precej bolj obremenjeno s »prispevki in dajatvami« kot je bilo študentsko delo. Iz nekaj čez 16% pridemo na nekaj manj kot 40%. To pomeni: a) da bomo za delodajalca dražji in nas ne bo zaposlil ali b) da bo delodajalec za neko delo še vedno pripravljen skupno odšteti x enot in če bo šlo več za razne prispevke, bo naš neto prejemek posledično še manjši (pozor: upoštevajte tudi predpostavko o nižanju urnih postavk, opisano v zgornjem odstavku). Tako bodo torej našo mezdo zreducirali na minimum. In ob 16 urah dela na teden, bo prejemek gotovo prenizek, da bi nam omogočil dostojno življenje in študij - sploh če ne študiramo v domačem kraju. Sami veste, kakšni so npr. stroški študija v Ljubljani! Pa še nekaj me zmoti vedno v teh razpravah: vedno govorimo o nekem minimalcu, s katerim naj študent preživi. Zakaj?! Zakaj bi nekdo moral jesti samo tam, kjer je bon za 2 EUR in si ne bi smel privoščiti katere od boljših restavracij? Kje smo izgubili kakovost bivanja bodočega intelektualca, ki ne samo, da si privošči kak prehranski priboljšek, ampak morda tudi kulturnega in kdaj obišče kako prireditev, ali se morda (bog ne daj) izobražuje ob študiju, gre na kako potovanje, obišče kak seminar?? Vse to je študentsko življenje! In zakaj bi bilo dostopno samo izbranim posameznikom. Izgovor, da naj bi šel večji delež od prispevka (teh 40%) za štipendije in študentske domove pa je le še eno zavajanje. Zakaj? 1. Ker se vreča denarja za štipendije skozi krči na račun štipendij za socialno ogrožene, kriteriji za pridobitev državne štipendije pa določajo, da mora prejemnik (oz. njegova družina) živeti pod pragom revščine (!!!), da je sploh upravičen do tistih slabih 200 EUR mesečno. Zaradi zategovanja tega pasu (cenzusa) torej marsikdo, ki je sicer v zelo slabem socialnem položaju, štipendije sploh ne dobi in sredstva, namenjena štipendijam, ostanejo nerazdeljena. 2. Tudi iz zdajšnjega prispevka od študentskega dela gre del za izgradnjo študentskih domov! In to že vsa leta. A veste, koliko denarja se je že nabralo?? In predvsem: ali kdo ve, kje se je izgubil ves ta denar?? Za nove študentske domove ne moremo reči, da so ravno pogosti, pa še ko se kak zgradi prikažejo stroške tako visoke, da bi s tem denarjem zgradili luksuzno stanovanje v centru mesta. Nekaj denarja od zdajšnjega študentskega dela se nameni tudi študentskemu organiziranju - avtonomnemu in neodvisnemu od vsakokratne (menjave) oblasti. Tudi to se ukinja. Marsikdo, ki mu je tako organiziranje trn v peti, bo seveda hitro našel kak očitek o tem, za kaj se porablja denar … Pa res veste? Ali res povezujete vse aktivnosti, ki vas vsakodnevno spremljajo, s študentskim organiziranjem, ki jih v veliki meri omogoča. In predvsem, ali povezujete s tem vse svoje pravice, za katere se nekje nekdo bori … Iz dneva v dan … In se sprašuje o smiselnosti svojega početja potem, ko po 4 urah trdih pogajanj, doreče 2 alineji nekega zakona - v prid študentom. Nič čudnega ni, da razni strankarski podmladki tako goreče zagovarjajo nov predlog, ki bi ta sredstva preusmeril v njihovo blagajno. Pa si to res želimo? »Mladi politični voditelji«, postavljeni od vsakokratne oblasti gotovo ne bodo spodbujali boja za pravice manjšine, ki jo bo ta oblast želela zatreti … Študentje sami pa postajajo iz dneva v dan bolj pasivni, v kar jih sili sam sistem študija in slovita bolonjska reforma, ki posamezniku ne pusti niti dihati, kaj šele razmišljati, iskati rešitve, se aktivno vključevati v procese in jih sooblikovati … A to je že druga zgodba …
V bistvu sem zasral faks, ker sem raje delal.....Zdaj pa iščem službo, verjetno bi blo več delovnih mest, če ne bi blo tolko študentov na napotnice na firmah( državnih, privatnih,...,).
Tega v Evropi NI da študent tolko dela.
Po drugi strani so stroški, še posebej če ne živiš pri starših, previsoki. Večina študentov pač mora delati..Meni hvala bogu ni treba (štipendija, starši).
Pomoje edino pravilno bi bilo ukiniti študentsko delo, ali ga omejiti recimo an izredne, rednim, tistim, ki dejansko študirajo in delajo izpite, PA POMAGATI S ŠTIPENDIJAMI (in ne tisti za 60€).