Nadaljnje usklajevanje glede delovnopravne zakonodaje bo po njihovih besedah odvisno prav od poteka dogajanja na ESS-ju: "Tam se bo treba dogovoriti, kako delati naprej in kakšen je odnos predloga, ki ga bo ministrstvo predstavilo - vladno gradivo trenutno še ni dostopno - v razmerju do socialnega sporazuma," je opozoril Počivavšek in poudaril, da se socialni partnerji doslej niso usklajevali še niti o izhodiščih za reformo trga dela.

Od prvega popočitniškega zasedanja predstavnikov vlade, delodajalcev in delojemalcev pričakujejo predvsem dogovor, kako se lotiti pogajanj o reformi, v nadaljevanju pa spoštovanje tega dogovora. Sindikalna stran si želi tudi dovolj časa, tako da bo mogoče vladne predloge strokovno pogledati in argumentirati ter izpolniti zaveze, da bo reforma sprejeta s soglasjem socialnih partnerjev.

Odmor za malico kot najtrši oreh
Ena bistvenih usmeritev reforme trga dela je sicer po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Andreja Vizjaka odprava segmentacije na trgu dela - minister je prejšnji teden povedal, da želi vlada z reformo okrepiti in spodbujati sklepanje pogodb za nedoločen čas tudi z dodatnim omejevanjem sklepanja pogodb za določen čas. Novost v predlogu je tudi uvedba začasnih in občasnih del za upokojence in brezposelne, a izključno s posredovanjem Zavoda RS za zaposlovanje.

Očitno pa bo najtrši oreh vprašanje odprave plačanega odmora za malico. Sindikati namreč ostro nasprotujejo predlogu, da se 30-minutni odmor za malico ne bi več štel v delovni čas - v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) so že napovedali, da bodo to pravico branili z vsemi sredstvi. Nasprotujejo tudi predlagani ukinitvi dodatka na delovno dobo, saj naj bi to plače nekaterih znižalo za od 15 do 20 odstotkov.

"Politiki prehitevajo po levi in desni"
Predsednik ZSSS Dušan Semolič je pred dnevi poudaril, da politiki idejo socialnega sporazuma podcenjujejo - po njegovih besedah ta dokument predstavlja usklajeno idejo politike, delodajalcev, sindikatov in še koga o razvojnih ciljih oz. o tem, kako naprej. "Če bi se poenotili in dosegli kompromise, ki so nujni, bi bilo to pomembno sporočilo tej nesrečni Evropi in kapitalu, da smo se v Sloveniji o nekaterih stvareh sporazumeli," verjame prvi mož ZSSS. Skladno s tem je bil kritičen do tega, da politiki idejo dokumenta "prehitevajo po levi in po desni", pri čemer je izpostavil reformo pokojninskega sistema. "Politiki, ki vodijo to državo, so še pred dvema, tremi meseci govorili, da bo to tema za naslednje leto, da se bomo letos spoprijeli s trgom dela. Zdaj, ko je prišlo do blokade fiskalnega pravila in še do česa drugega, pa se dramatično postavlja v ospredje pokojninski sistem," je bil oster.

Predsedstvo Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) pa je medtem izrazilo zaskrbljenost, da izhodišča reforme ne dajejo zagotovila, da bo nova zakonodaja uresničila zahteve delodajalcev po večji prožnosti trga dela, zmanjševanju stroškov dela in zmanjševanju administrativnih bremen.