Na račun ukrepov na področju plač in drugih prejemkov javnih uslužbencev pa bo letos prihranek znašal 134 milijonov evrov.

Osem odstotkov nižje plače, a odprava nesorazmerij
Zakon za uravnoteženje javnih financ med drugim prinaša osem odstotkov nižje plače ob hkratni odpravi tretje in četrte četrtine plačnih nesorazmerij. To pomeni, da se osnovne plače plačnih razredov s prvim dnem v mesecu po uveljavitvi zakona znižajo za osem odstotkov.

Hkrati pa se ne glede na določbe kolektivne pogodbe za javni sektor višja osnovna plača, ki pripada javnemu uslužbencu zaradi odprave tretje in četrte četrtine nesorazmerij v osnovnih plačah, začne izplačevati s prvim dnem meseca po uveljavitvi zakona.

Osemodstotno znižanje plač s 1. junijem 2012 pomeni 164 milijonov evrov prihranka letos in 328 milijonov evrov v letu 2013. Učinek tega varčevalnega ukrepa pa bo manjši zaradi hkratne odprave plačnih nesorazmerij, ki letos pomeni 102 milijona evrov dodatnih stroškov, v prihodnjem letu pa 206 milijonov evrov, so povedali na ministrstvu za pravosodje in javno upravo.

Odmrznitev napredovanj bo državo stala 47 milijonov
Tako bo prihranek samo pri plačah javnih uslužbencev letos 62 milijonov evrov, drugo leto pa 75 milijonov evrov. Zakon pa predvideva tudi odmrznitev napredovanj v nazive in plačne razrede s 1. junijem 2013. To bo državni proračun stalo 47 milijonov evrov.

Na račun 50-odstotnega zmanjšanja mase za regres za letni dopust bo prihranek letos in v letu 2013 znašal 60 milijonov evrov letno. Zmanjšanje sredstev za regres je sicer ostalo neusklajeno s sindikati javnega sektorja, ki so prepričani, da jim pravica do regresa v lanski višini 692 evrov že pripada in vanjo ni več mogoče posegati.

S 1. junijem letos se bodo znižala tudi druga povračila, nadomestila in drugi izdatki za zaposlene, kar bo letos prineslo 12 milijonov evrov prihranka, v letu 2013 pa 25 milijonov evrov.

Nižje plače, odstotki različni
Približno 30 odstotkom zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja se plača znižuje za osem odstotkov, ker so bili ob prehodu na nov plačni sistem že uvrščeni v končne plačne razrede. Pri njih ne bo odprave plačnih nesorazmerij. Približno 13 odstotkom zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja se bo plača znižala za šest odstotkov, ker se jim odpravlja nesorazmerje v višini polovice plačnega razreda.

Za šest odstotkov se bo plača znižala tudi približno 12 odstotkom zaposlenih z uradniškimi nazivi v državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti in v drugih državnih organih ter 11 odstotkom zaposlenih v javnih agencijah, javnih skladih, drugih javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih ter pri drugih uporabnikih proračuna.

Za štiri odstotke se bo plača znižala približno 39 odstotkom zaposlenih z uradniškimi nazivi v državni upravi in v upravah lokalnih skupnosti ter v drugih državnih organih. Pri njih bo odpravljeno nesorazmerje za en plačni razred. Približno 16 odstotkom zaposlenih na področju vzgoje in izobraževanja se bo plača znižala za dva odstotka, odpravlja se jim nesorazmerje v višini 1,5 plačnega razreda.

Plače nekaterih se ne bodo nižale
Plača pa se ne bo znižala 86 odstotkom zaposlenih na področju zdravstva, približno 81 odstotkom zaposlenih na področju socialnega varstva in 70 odstotkom zaposlenih na področju znanosti, so še pojasnili na ministrstvu za pravosodje in javno upravo.

Na ministrstvu za finance so še dejali, da predvideni prihranki državnega proračuna v letu 2012 zaradi sprememb posameznih zakonov na podlagi zakona za uravnoteženje javnih financ znašajo slabih 222 milijonov evrov. Preostala znižanja glede na sprejeti proračun za leto 2012 v obsegu 880 milijonov evrov so načrtovana tako pri spremembah podzakonskih aktov kakor tudi pri vsebinah, ki niso neposredno vezane na določila zakonov (izdatki za blago in storitve, subvencije, investicije ...), so še pojasnili.

Odhodki državnega proračuna za leto 2012 so načrtovani v obsegu 9,013 milijarde evrov. Dozdajšnja realizacija proračuna do začetka maja znaša 3,668 milijarde evrov, kar je 40,7 odstotka rebalansa. Glede na sprejeti rebalans tako znašajo razpoložljive pravice porabe še 5,345 milijarde evrov. Ker so se od začetka leta izvajali ukrepi začasnega zadržanja izvrševanja proračuna, so omejitve financiranja že veljale celotno obdobje priprave rebalansa in so v prvi polovici leta vidne kot prihranki selektivnega financiranja proračunskih programov, v drugi polovici leta pa bodo prihranki kombinirani z ukrepi iz omenjenega varčevalnega zakona, so še pojasnili na ministrstvu.