Zakonca Leitinger so sodelavci Ozne ubili v maju 1945, štiri otroke pa izselili, med njimi tudi najmlajšega, ki je takrat dopolnil komaj dve leti. Aleksander Leitinger se je iskanja groba lotil zaradi pričevanj strica in tete: "Meni je povedal stric Albin, da je našel klobuk od očeta, teta, pri kateri smo živeli, ker nismo imeli staršev, pa je našla od obleke en del, tako da smo po tem vedeli, da je grob tu."

Takšnih neevidentiranih grobov, morda celo grobišč je na Pohorju še več, je za TV Dnevnik poročal Tomaž Karat. Martin Kostrevc iz Civilne iniciative za odkrivanje grobišč pojasnjuje: "Jaz bi rekel, da jih je še najmanj kakih 10, 15 in to še verjetno ni vse."

Predsednik komisije za prikrita grobišča, Jože Dežman, pravi: "Jaz upam, da bodo tiste redke družine, ki imajo to možnost, svoje svojce lahko pod prihodnjo vlado, kakršna koli že bo, v miru pokopale, in da bodo končno doživele tudi pomoč države, predvsem pri identifikaciji svojcev."

Marko Štrovs, nekdanji vodja Službe za vojna grobišča, pa je prepričan: "Dokler se ne bo neka volja pokazala v državi, da se ta problem reši, ne samo po lepih besedah in s tem, da se lepo govori o teh stvareh, bo stvar ostala nerešena."

Izkopavanja bodo zdaj nadzirale institucije
Izkopane posmrtne ostanke so že prepeljali v mariborsko kostnico, o novem grobišču pa je komisija za prikrita grobišča obvestila tudi policijo in druge za to pristojne državne organe.

Ker so v neevidentiranem grobišču odkrili posmrtne ostanke več ljudi, ne le posmrtnih ostankov zakoncev Leitinger, kar pomeni, da je grobišče preseglo družinske razsežnosti, bodo izkopavanja od zdaj nadzirale pristojne institucije. Komisija jim bo zato tudi predlagala, da se mesto odkopa iz družinskega prekvalificira v množično grobišče, posmrtne ostanke pa na državne stroške prekoplje in identificira.