Predlog med drugim jasneje določa tehnična sredstva za nadzor meje, predvideva pa tudi odškodnine za lastnike zemljišč, na katerih je postavljena varovalna ograja. Foto: BoBo
Predlog med drugim jasneje določa tehnična sredstva za nadzor meje, predvideva pa tudi odškodnine za lastnike zemljišč, na katerih je postavljena varovalna ograja. Foto: BoBo
DZ, državni zbor, poslanci
Začela se januarska seja DZ-ja. Foto: DZ/Katja Bidovec
Kaj si o odškodninah mislijo ob meji?

Po besedah državnega sekretarja na notranjem ministrstvu Andreja Špenge je namen zakona odpraviti podnormiranost dosedanje ureditve, saj je s postavitvijo začasnih tehničnih ovir na zemljiščih ob meji prišlo do posegov v ustavno pravico do zasebne lastnine. Predlagani zakon pa za lastnike zemljišč oz. osebe, ki zemljišče uporabljajo na podlagi druge stvarne pravice, vpisane v zemljiško knjigo, ali na podlagi najemne ali zakupne pogodbe, določa upravičenost do nadomestila.

Kot določa, bodo po predlogu postopke vodile upravne enote, pritožbeni organ bo ministrstvo. Lastniki in posestniki bodo do nadomestil upravičeni, če se na njihovem zemljišču postavi, namesti, uporablja, vzdržuje ali shranjuje varovalna ograja ali druga tehnična ovira, in sicer če to otežuje redno rabo zemljišča. Če to traja dlje kot 24 mesecev, se jim lastninska pravica na zemljiščih začasno obremeni s služnostjo v javno korist. Zakon pa ob tem predvideva vzpostavitev evidence nadomestil in služnosti v javno korist.

SDS bi krajšal roke za prepise
V SDS-u so predlagali dopolnilo, s katerim so želeli skrajšati roke za pripravo ustreznih podzakonskih predpisov. Višina nadomestila se bo namreč določila na podlagi metodologije, ki jo bo določila vlada. Predpis naj bi po njihovem predlogu izdala v enem mesecu po uveljavitvi zakona, ker njihovega dopolnila večina ni podprla, pa v zakonu ostaja 60-dnevni rok.

Policija bi v sodelovanju z ministrstvom, pristojnim za okolje, pridobila oceno vplivov na naravo. Koncesionarji v ribiških in lovskih okoliših, ki imajo z državo sklenjeno koncesijsko pogodbo, pa bodo do ureditve oprostitve plačila koncesijskih dajatev zaradi namestitve varovalne ograje v področnih predpisih oproščeni do 50-odstotnega plačila koncesijske dajatve.

Novela zakona tudi jasneje ureja tehnična sredstva za fotografiranje, avdio-video snemanje, sredstva za identifikacijo oseb, vozil in predmetov, upoštevane so tudi nove tehnologije. Tehnična sredstva se bi po predlogu uporabljala izključno pri nadzoru meje. Pri tem so na ministrstvu v preteklosti že pojasnili, da je sistem ANPR za avtomatsko prepoznavanje registrskih tablic na državni meji že nameščen, vendar se ni uporabljal.

Podpora skoraj soglasna
V razpravi so v poslanskih skupinah koalicije, pa tudi v opozicijskih SDS-u in NSi-ju zakonu napovedali podporo oziroma v SD-ju, kot je dejala Bojana Muršič, "večinsko podporo". Tudi nepovezani poslanec Bojan Dobovšek je dejal, da ga kljub pomislekom, ki še ostajajo, ob nekaterih popravkih velja podpreti.

Pozdravili so določitev nadomestil za lastnike zemljišč, na katerih je bila postavljena ograja. Franc Trček (ZL) pa je ob tem imel pomislek glede višine nadomestila, saj da bo, če bi preračunali, posamezen lastnik dobil le za "gajbo piva". V letošnjem letu so sicer, kot je navedel Marko Ferluga (SMC), v ta namen sredstva ocenjena na 280.000 evrov, v prihodnjem letu pa 240.000.

Le ZL proti
Noveli so nasprotovali v ZL, ker da gre za enega iz paketa predlaganih zakonov, ki posegajo v človekove pravice, med katerimi sta tudi predloga novele zakona o tujcih ter novele zakona o nalogah in pooblastilih policije. "Paket predlogov ministrstva za notranje zadeve ni nič drugega kot zastraševanje, naraščajoča represija, masovni nadzor in posegi v človekove pravice," je zatrdil Trček.

Gre za nujne in začasne ukrepe, ki jih moramo sprejeti iz varnostnega vidika, je po drugi strani ocenil Jernej Vrtovec (NSi) in dodal, da EU nima rešitve za preprečevanje masovnih migracij in dokler skupnih rešitev ne bo, bodo najbolj izpostavljene članice morale sprejemati parcialne ukrepe. O tem, kaj je ustavno in kaj neustavno, pa odloča ustavno sodišče.

Po besedah Ferluge gre za uporabo tehničnih sredstev na zunanji schengenski meji in ne v notranjosti države. Izrazil pa je tudi prepričanje, da so s sprejetimi dopolnili koalicije dosegli visoko stopnjo usklajenost s stališči informacijske pooblaščenke, predhodnim mnenjem parlamentarne zakonodajno-pravne službe in varuhinje človekovih pravic.

Tretja obravnava zakona je predvidena v sredo.

Danes tudi o Tešu 6
DZ je z 59 glasovi za in nobenim proti potrdil vmesno poročilo preiskovalne komisije za ugotavljanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij pri investiciji v Teš 6. To se nanaša na premog, komisija pa je ugotovila, da je cena 2,25 evra za GJ manipulacija in zavajajoča.
Po mnenju večine v državnem zboru predlog priporočila SDS-a, naj vlada spremlja stanje na RTV SLO glede cenzure in novinarske avtonomije, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. DZ je takšen sklep, ki ga je predlagal matični odbor za kulturo, potrdil z 50 glasovi za in 16 proti. Poleg poslancev SDS-a so predlog priporočila v razpravi podprli še v NSi-ju.

V prihodnjih dneh pa poslance čaka še predlog novele zakona o tujcih, ki je prejel kritike Sveta Evrope in strokovne javnosti, zaradi novele pa so se pojavila tudi trenja v koaliciji.

Vprašanja izjemoma na koncu
Januarska redna seja se tokrat sicer ni začela s poslanskimi vprašanji predsedniku vlade in ministrom - ta so tokrat izjemoma prestavljena na petkov zadnji dan seje.

Kaj si o odškodninah mislijo ob meji?