Zgodovinar s Filozofske faklutete v Ljubljani je na MMC-jevo vprašanje, kako komentira predlog Franceta Bučarja, da se na vseh spornih ozemljih, vezanih na mejo med Slovenijo in Hrvaško, izvede referendum, pravico odločanja pa da avtohtonim prebivalcem (Slovencem, Italijanom, Hrvatom), odgovoril, da "je referendum zelo hitro pokvarljivo blago". Po njegovem prepričanju gre za "eno od največjih možnosti za manipulacijo z množicami ljudi". Pri tem je spomnil na posledice plebiscita na Koroškem, ko je Jugoslavija in z njo Slovenija v "tekmi" z Avstrijo izgubila na tistih delih t. i. slovenskega etničnega ozemlja, za katerega je bila tedanja politična elita popolnoma prepričana, da se bodo ljudje odločili za Jugoslavijo.

Ko smo sogovornika povprašali, koliko je takšnih optantov, nam je pojasnil, da so tudi številke "hitro pokvarljivo blago". "Ljudje se običajno obesijo na številke, to vidimo tudi v sedanjem času, recimo, na temo izbrisanih", je dejal in dodal, da zato sam ne želi operirati s številkami. Svojo previdnost je v tem kontekstu pojasnil tudi s tem, da jasnih številk tu pravzaprav ni: "Nekateri govorijo o 300.000, 400.000 optantih, drugi pa o manj. Skratka - ne gre za število, gre za vsebino stvari. Število je lahko veliko, je lahko majhno. Gre za to, kdo ima pravico odločati o tem in o čem bo odločal."

"Meja je bila v zgodovini večkrat določena"
Beseda je v pogovoru tekla tudi o Bučarjevih besedah, da meja med Slovenijo in Hrvaško v zgodovini ni bila nikoli določena z mednarodnopravnim aktom. "Kot zgodovinar moram reči, da je bila ta meja v zgodovini nekajkrat določena, ali je to imelo mednarodno pravne razsežnosti, pa naj presojajo pravniki," je pri tem poudaril Nećak.

In kaj je menil o Bučarjevem prepričanju, da bi bilo treba izhodišče za določanje meje med državama postaviti v čas habsburške monarhije? "To je seveda ena izmed legitimnih možnosti. Kolikor pa jaz poznam trenutno in poznejšo diplomatsko zgodovino odnosov v Evropi, se mi zdi, da historični argumenti, ki lahko tudi stojijo (in v primeru Slovenije je večkrat tako), nimajo prav velikega vpliva na sedanje dogodke in sedanje odločitve."

"Relevantno je stanje na dan 25. junij 1991"
Sogovornik se tudi ne strinja z Bučarjem, ki pravi, da je delitev Istre med Slovenijo in Hrvaško, ki se je zgodila v času Jugoslavije, irelevantna, ker je temeljila na odločitvah tedanjih oblastnikov. Nečak pritrjuje osamosvojiteljem Slovenije, ki so "očitno menili, da je relevantno stanje na meji tisto, ki ga predstavlja 25. junij 1991".

O delitvi Istre v Jugoslaviji sicer kroži mit, da sta jo vzpostavila Kardelj in Bakarić ob partiji biljarda ali kozarcu viskija, je pojasnil. "Mislim, da tako enostavno sicer ni bilo, res pa je, da takrat v tedanji državi ni nihče razmišljal o tem, da bodo te meje nekoč postale mednarodnopravne, da jih je treba natančno določiti - po mojem mnenju po etničnem načelu."

"V času osamosvojanja ni bilo veliko časa za razmšljanje o meji"
Da se meje ni določilo takoj po osamosvojitvi obeh držav, se mu zdi razumljivo, saj meni, da pri tem velja že stara ugotovitev politikov in strokovnjakov, "da takrat ni bilo prav veliko časa razmišljati o tem, ali bomo vsak kamen postavili na mejo ali ne". Sicer pa opozarja, da, "če vzamemo 25. junij 1991 kot relevanten datum za stanje tega časa, lahko rečemo, da je meja v veliki meri vendarle bila začrtana".

Marjetka Nared / B. R.
marjetka.nared@rtvslo.si