Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.4 od 41 glasov Ocenite to novico!
Sferični aglomerat laktoze
Sferični aglomerat laktoze, delo tretjeuvrščene ekipe Supralac, pod mikroskopom. To je pomožna snov za izdelavo stiskanih tablet, ki po besedah avtorjev zagotavlja enakomerno razporeditev učinkovine in boljšo trdnost. Foto: Dejan Lamešić
Piezoelektrično deformabilno zrcalo
Piezoelektrično deformabilno zrcalo ni edino deformabilno zrcalo na trgu, je pa po trditvah avtorjev lahko precej cenejše. Foto: Jaka Pribošek
       Eden izmed načinov odklanjanja žarkov pri optičnih pincetah so akustooptični modulatorji, ki stanejo med pet in deset tisoč evri. Mi lahko to naredimo veliko, veliko ceneje.       
 Jaka Pribošek o uporabi prilagodljivega tankega zrcala
Alzheimerjeva bolezen
Na Fakulteti za farmacijo so odkrili več učinkovin, ki so pri živalih lajšale simptome Alzheimerjeve bolezni - izboljšale spomin. Bi ga lahko tudi pri ljudeh? Foto: Stanislav Gobec
       Razvoj po navadi poteka tako, da neka akademska institucija ali manjša biotehnološka firma zadevo razvija do stopnje, kjer smo zdaj mi, morda še leto ali dve dlje, potem pa jo ali proda, licencira ali skupaj z večjim podjetjem razvija naprej. To so milijonska, včasih večstomilijonska vlaganja.       
 Stanislav Gobec o razvoju v medicini in farmaciji
Piezoelektrično deformabilno zrcalo
Zgodba za piezoelektričnim deformabilnim zrcalom se je začela z nagrado podjetja Texas Instruments. Foto: Željko Stevanić
Alzhemierjeva bolezen
Ekipa, ki je našla učinkovine, zaviralce simptomov alzheimerjeve bolezni, upa na objavo v eni izmed uglednejših svetovnih znanstvenih publikacij. Foto: Željko Stevanić
SupraLac
Člani ekipe SupraLac so trenutno v stiku z dvema proizvajalcema pomožnih snovi za morebitno sodelovanje. Foto: Željko Stevanić
       Najprej smo se seznanili z metodo sferične kristalizacije. Razmišljali smo, kako jo lahko uporabimo, in naposled prišli tako do zdravilnih učinkovin kot do pomožnih snovi. Ta kristalizacijski postopek smo izboljšali, tako, da smo dobili nov tip laktoznega delca.       
 Dejan Lamešič o iskanju boljše laktoze
Strokovna komisija je zmagovalne inovacije izbrala po naslednjih merilih:
 • jasnost opisa ideje,
• inovativnost projekta,
• tehnološka perspektivnost proizvoda/storitve, ki je predmet projekta,
• raven tveganja glede na ocenjen tržni izkupiček,
• velikost tržnega potenciala,
• izpostavljenost konkurenci in konkurenčne prednosti,
• kakovost ekonomike projekta,
• kakovost načrtovane organizacije izvedbe projekta,
• primernost tima za izvedbo projekta,
• kakovost razmerij do Univerze v Ljubljani,
• razvitost inovacije,
• vpliv na izboljšanje kakovosti življenja,
• predstavitev skupine na intervjuju.

Dodaj v

Najboljše inovacije univerze: boljše tablete, lajšanje alzheimerjeve bolezni in upogljiva zrcala

Rektorjeve nagrade 2016
25. marec 2016 ob 06:21
Ljubljana - MMC RTV SLO

Rektor Univerze v Ljubljani je izbral tri "najboljše inovacije" za leto 2016. Prvo mesto je zasedlo električno vodeno ogledalo, drugo potencialno zdravilo za lajšanje alzheimerjeve bolezni, tretje pa izboljšano polnilo za običajne tablete.

Večjo povezanost z gospodarstvom poskuša ljubljanska univerza doseči po dveh poteh. Prva je Ljubljanski univerzitetni inkubator (UI). Druga je Rektorjeva nagrada za najboljše inovacijo, ki skuša univerzitetne raziskovalce spodbuditi, da svoje projekte popeljejo na komercialno raven: skozi patent ali podjetje.

Natečaj poteka šesto leto zapored. Tokrat se je nanj prijavilo 22 ekip s skupno 78 tekmovalci, pri čemer se jih je osem uvrstilo v finale. Po merilih, razvidnih v desnem okvirčku, je univerzitetna komisija izbrala tri zmagovalce, od katerih kar dva projekta prihajata s Fakultete za farmacijo, eden pa s Fakultete za strojništvo.

"Med tekmovalci je kar 30 odstotkov raziskovalcev in profesorjev, kar je zelo spodbudno, saj predstavljajo vez med gospodarstvom in univerzo. Od leta 2010, ko smo prvič organizirali natečaj, se je zvrstilo 461 tekmovalcev in 162 idej. Nekatere poniknejo, druge se prek izkušenj preusmerijo v nove ideje, 20 odstotkov pa se jih prestrukturira v zagonska podjetja," je pojasnila direktorica Inkubatorja Lidija Honzak.

Kaj so dosegli tokratni nagrajenci?

Piezoelektrično deformabilno zrcalo
Prvo mesto je zasedlo tanko "piezoelektrično deformabilno" zrcalo, ki je že bilo nagrajeno tudi na mednarodnem področju. Eno vodilnih svetovnih podjetij za merilne sisteme, Texas Instruments, ga je na tekmovanju Texas Instruments Innovation Challenge (TIIC) – Europe Design Contest postavilo na prvo mesto, zdaj pa je prejel še priznanje rektorja Ivana Svetlika. Ekipa, ki ga je sestavila, razmišlja, da bi del projekta patentirala.

To je zrcalo, ki se natančno in zlahka upogiba, je za MMC pojasnil član podjetniške ekipe, Jaka Pribošek. Za to izkorišča t. i. učinek piezo: material se pod električno napetostjo skrči ali raztegne. Nameščeno je na membrano iz tanke kovine, ki ima na zadnji strani štiri elektrode iz piezoelektrične keramike. S spreminjanjem napetosti na elektrodah se zrcalo lahko v dveh oseh nagiba ali upogiba. Sistem to počne natančno in izjemno hitro, do tisočkrat na sekundo, poudarja Pribošek.

Kako natančno? Že v okvirju tekmovanja Texas Instruments je ekipa z zrcalom usmerjala laserski žarek po zaplati, veliki le 100 krat sto mikrometrov - in nanj vžgala logotip podjetja.

Potencialnih uporab naprave je veliko. Lahko bi nameščena v snemalne naprave skrbela za stabilizacijo slike, denimo pri industrijskem nadzoru proizvodnje, kjer sta potrebni tako hitrost kot natančnost. Z nagibom zrcala se spreminja perspektiva slike, z upogibanjem se ostri.

Lahko bi usmerjala laserski žarek pri 3D-tiskanju. "Fotobčutljivi polimeri se s pomočjo svetlobe strjujejo. S sistemom lahko plast za plastjo selektivno osvetljujete polimer, ki se bo strdil samo na osvetljenih mestih, drugje pa ne, in na koncu dobite 3D-izdelek," je ponazoril.

Lahko bi v medicinskih napravah skrbela za natančno usmerjanje laserskih žarkov ali pa v optičnih pincetah naokoli premikala (biološke) celice.

Podjetniška ekipa, katere člani prihajajo s fakultet za strojništvo, gradbeništvo in geodezijo in za socialno delo, je pripravila celoten sistem in poslovni načrt. "Razvili so tehnologijo izdelave zrcal in potrebno optiko, elektroniko ter programsko opremo. Ta se deli na dva dela, pri čemer eden teče na krmilniku za upravljanje napetosti, drugi pa na osebnem računalniku," je pojasnil

Njegova prednost je predvsem v ceni. "Eden izmed načinov odklanjanja žarkov pri optičnih pincetah so akustooptični modulatorji, ki stanejo med pet in deset tisoč evri. Mi lahko to naredimo veliko, veliko ceneje," je zatrdil sogovornik.

Pri komercialni aplikaciji Pribošek računa tudi na domačo optično industrijo, ki je dobro razvita in izvozno usmerjena. "Slovenija je po številu diodnih laserjev na prebivalca največji izvoznik na svetu." Ekipa je že vzpostavila stike z njimi, pa tudi s proizvajalci slikovnih sistemov. Med možnostmi je tudi ustanovitev lastnega podjetja, toda ta ideja bo morala še malo dozoreti, zato sogovornik tu noče "ničesar obljubljati". Razen znanstvenih člankov na to temo: prvi je že bil sprejet v objavo pri znanstveni publikaciji Journal of Micromechanics and Engineering.

Lajšanje alzheimerjeve bolezni
Drugo mesto je zasedel preboj na področju farmacije. Ekipa s Fakultete za farmacijo se je lotila bolezni, za katero boleha več kot 40 milijonov ljudi po svetu - in jih je iz leta v leto več - alzheimerjeve bolezni. Ta počasi uničuje možganske celice in prizadene predvsem spomin. Kako in zakaj nastane, še vedno ni jasno. Prav tako navkljub obsežnemu in intenzivnemu iskanju še vedno ni zdravila zanjo. Obstaja le nekaj poti za lajšanje simptomov ali za odlog napredka bolezni za kratek čas.

Ljubljanska ekipa je v sodelovanju s tujimi partnerji (iz Francije in Poljske) odkrila več novih snovi, ki delujejo na tak način.

Kot je za MMC pojasnil profesor Stanislav Gobec, pri alzheimerjevi bolezni v možganih pride do upada spojine, ki kemično skrbi za prenašanje signalov med celicami. To je acetilholin, nevrotransmiter ali živčni prenašalec.

S prgiščem novoodkritih učinkovin, ki zavirajo encim butirilholin-esterazo (BChE), jim je uspelo doseči, da se je koncentracija acetilholina ponovno povečala. To so dokazali v seriji predkliničnih preizkusov, ki so potekali na možganskih rezinah, pa tudi na živalih. Tem so v okviru "testov, ki se standardno uporabljajo v takšnih programih", vzbudili simptome alzheimerjeve bolezni. Po vnosu inhibitorjev so se tem živalim izboljšale kognitivne sposobnosti, predvsem spomin.

Dolga in draga pot naprej
Ekipa še izbira, v kateri znanstveni publikaciji bo odkritje objavila. "To je loterija. Mi želimo članek objaviti v zelo dobri reviji, a tam so tudi možnosti, da te zavrnejo, precej velike. Za zdaj še ne vemo točno, kam, vsekakor pa bomo izbrali eno ugledno in dobro revijo," je napovedal Gobec. Pred nekaj dnevi so sicer vložili mednarodno patentno prijavo.

Zdaj pa jih čaka precej težaven del poti. Predklinične raziskave je treba končati, da bi lahko zares dokazali varnost in učinkovitost, pa bodo potrebne dolgotrajne klinične raziskave. Te so v najboljšem scenariju dolge več let in tudi zelo drage. "Razvoj po navadi poteka tako, da neka akademska institucija ali manjša biotehnološka firma zadevo razvija do stopnje, kjer smo zdaj mi, morda še leto ali dve dlje, potem pa jo ali proda, licencira ali skupaj z večjim podjetjem razvija naprej. To so milijonska, včasih večstomilijonska vlaganja," je ponazoril. Njegova ekipa je zdaj - po prijavi patenta - v fazi, ko "zelo intenzivno išče potencialne partnerje”.

Boljše tablete
Zdravila, ki pridejo v obliki tablet, so v bistvu sestavljena iz dveh poglavitnih gradnikov: zdravilne učinkovine in podpornih snovi. Učinkovina sproži želen učinek v telesu, denimo paracetamol, ki niža telesno temperaturo. A ker jo je v posamezni tableti relativno malo, so za izdelavo tablet potrebna polnila, ki navadno zavzemajo največji delež proizvoda. Kar 70 odstotkov tablet na trgu za to uporablja različne oblike laktoze oz. mlečnega sladkorja. Tretjeuvrščena ekipa SupraLac, ki prav tako prihaja s Fakultete za farmacijo, je razvila novo obliko laktoznih delcev, ki ima izrazito boljše lastnosti, je za MMC povedal Dejan Lamešić, raziskovalec na fakulteti in v Leku, kjer sodeluje pri razvoju novih generičnih zdravil.

Njena prva prednost je, da zagotavlja višjo trdnost tablet: od komercialno dostopnih je boljša tudi za 70 odstotkov. Druga - in po Lamešićevih besedah bistvena - prednost pa je zagotavljanje enakomerne porazdelitve zdravilne učinkovine v tableti. Lastnosti t. i. sferičnih (oz. kroglastih, op. a.) aglomeratov laktoze zagotavljajo, da se vnesena učinkovina ne zlepi v enem delu tablete, pa tudi to, da je razporeditev konstantna v različnih stopnjah izdelave. "Ta pomožna snov zagotavlja kakovostnejše tablete v primerjavi s konkurenco," je zatrdil.

Preboj ni prišel z miselnim prebliskom, temveč z neutrudnim raziskovanjem. "Najprej smo se seznanili z metodo sferične kristalizacije. Razmišljali smo, kako jo lahko praktično uporabimo, in naposled prišli tako do zdravilnih učinkovin kot do pomožnih snovi. Ta kristalizacijski postopek smo izboljšali, tako da smo dobili novo obliko laktoznega delca," je povedal sogovornik.

Vložena je bila mednarodna patentna prijava, znanstveni članek pa je v pisanju in bo kmalu poslan v objavo. Ekipa je zdaj v stiku z dvema proizvajalcema farmacevtskih pomožnih snovi, ki ju zanima, kako proces prenesti na proizovdni nivo oziroma "izdelava takšne laktoze v tonah".

In kaj mu pomeni nagrada univerze? "Potrditev, da razvijamo dobre ideje, da smo inovativni in prodorni ter da nastale produkte lahko zelo dobro apliciramo v gospodarstvu," je navedel.

Nagrada in podpora
Avtorji vseh treh zmagovalnih inovacij so prejeli podporo pri komercializaciji inovacije in denarno nagrado iz rektorjevega sklada v skupni vrednosti 6.000 evrov.

Aljoša Masten
Prijavi napako
Komentarji
partibrejker
# 25.03.2016 ob 07:27
Bravo, naj jim uspe
dejko
# 25.03.2016 ob 08:52
kva stokate?
tukaj predstavljajo vrhunske tehnične inovacije, še sanja se mi ne o čem govorijo, pomeni, da so eon oddaljeni od naše doline šentflorjanske, pa živijo med nami
to je tisto, kar nas voz vleče iz blata, bravo profesorjem, bravo raziskovalcem in bravo univerzi, da vse to izpostavi in promovira

pa še to @gremyus
svinec in živo srebro sta 'passeeee', sedaj je 'in' aluminij (alzheimer, parkinson,...)
G.Bruno
# 25.03.2016 ob 09:27
dejko
svinec in živo srebro sta 'passeeee', sedaj je 'in' aluminij
Ja, ampak samo zato, ker je iz aluminija lažje naredit zaščitno pokrivalo.

simonc27
# 25.03.2016 ob 11:22
A s FDV-ja pa ni nobene družbene inovacije!?
kraut
# 25.03.2016 ob 11:26
Evo, to so znanstveni dosežki... ne pa neke forbesove kvazi lestvice
gremyus
# 25.03.2016 ob 09:46
dejko: Narobe si me razumel. Jaz popolnoma podpiram inovacije in nagrajevanje dejavnih in proaktivnih ljudi. Konec koncev sem tudi sam firmi nekaj na to temo doprinesel. Ne me napačno razumet. Kar me moti je pa to, da se ne dela na prevenciji. Kurativa je bila vedno manj obetajoča kot preventiva. Je* ga. Vse ima svojo ceno. Zdaj če si nekaterim boleznim že genetsko bolj naglnjen, se moraš pa sploh ahtat. Vsi žvijo ko bubregi u loju, potem ko pa do česa pride, se pa vsi čudjo, zakaj so pri 40-ih taki, kot 70 letniki . Drugi cajti so, okolje je bolj toksično, radikalci v krvi pa rastejo eksponentno. Ergo: preventiva, ne kurativa. Bolj toksična sta svinc in živ srebro. Še Beethowen je oglušel, ker je pil veliko vina iz svinčenih sodov. Pa Aluminij se da lažje kelirat. Je pa res, da ima večji impakt na demenco.
ivod
# 25.03.2016 ob 12:57
kapo dol :)
graf314
# 25.03.2016 ob 11:23
Bravo vsem! Zgolj ena opazka...

Ekipa, ki ga je sestavila (ogledalo), razmišlja, da bi del projekta patentirala.

Kako je to mogoče? To je en naših večjih problemov in zato v mednarodni konkurenci tako zaostajamo s patenti. Američani bi, še preden zadevo pokažejo komurkoli, vložili po nekaj zahtevkov vsaj za začasne patente in se zavarovali, pri nas pa se začne o patentianju šele razmišljati po že osvojenih nagradah in kompletnih predstavitvah. Stroški patentiranja so vendarle končno postali poceni, zato to ne more biti več nikakršen izgovor. Upam samo, da jih kdo ne prehiti. Sicer pa čestitke vsem.
pinkfranc
# 25.03.2016 ob 10:37
gremyus

Pa ne samo preventiva. Tudi vzrok, zakaj? "zdravi" se samo simptome ... kar pa pomeni, da lahko zobaš neko "zdravilo" v nedogled, dokler ti to zdravilo ne naredi še nove pizdarije ... potem si pa iz enega "zdravila" že na enih par, dokler te pač ne raznese oz. čisto razpadeš.
Senzor
# 25.03.2016 ob 16:39
gremyus

Imaš prav. Težke kovine, pa ne samo to. Danes imaš že v hrani cel spekter učinkovin, ki kot da bi ciljano delovali na najbolj pomembne žleze. Endokrini motilci in sintetične spojine, podobne tem, ki jih proizvaja telo, in ki jih lahko telo zamenja ter absorbira. Potem pa nastanejo problemi. V hrano pa pridejo že pri pridelavi (škropiva), potem pa v procesu predelave in pakiranja.
Najbolj strašljivo je pa to, da vse od MSG, aspartama, mimikov estrogena, fluora, klora, itd. itd. deluje sinergijsko in se njihovi škodljivi učinki seštevajo. In kot omenjeno ciljano delujejo na iste žleze.
Na koncu bi pa vse to radi pojasnjevali v okviru krivde genov (avtizem kot tipični primer)? Kdo ima koga za norca?
culur
# 25.03.2016 ob 14:28
Odlične novice!
FBUUCSKH
# 25.03.2016 ob 11:00
@dejko - ja valda da nimaš pojma o čem govorijo, potem bi vedel da je vse skup en velik kup dreka kaj se farmacije tiče.
pinkfranc
# 25.03.2016 ob 10:56
Problem današnje medicine je ta njena togost. Trmasto so prepričani samo v svoj prav, med tem ko čas vedno prinaša nove stvari. Odgovor na vse ni napisan v učbeniku, ob zdravnikih pa dobim točno tak občutek (vsaj je že doživel njihov ciničen nasmešek). Nova bolezen, novi vzroki ... na to nihče niti ne pomisli, dokler ni že prepozno oz. je to že očitno. In nihče ne pozna odgovora na vse in nikoli ne bo, ker je življenje in vplivi na njega preveč kompleksna stvar. Vedno se samo predpostavlja na poenostavitvah, zaključki pa niso fiksni, ker kot pravim, čas se nikoli ne ustavi, nenehne spremembe so pa neizbežna posledica tega. Potem je pa tukaj še vedno vprašanje, KDO predpostavlja. VSAK je plačan od nekoga in vemo kdo ima največjo moč, vpliv ... Bogataš z interesom.

No saj za to togost pa niso krivi samo sami, ampak sistem (zavarovalnica ...). Pri pregledu si samo številka, ki se je je treba čim prej in ceneje losat. Če hočeš danes res bit pregledan, imaš samo 2 možnosti, ali te prišlepajo na pol mrtvega v rešilcu ali pa da plačaš. No tiste z vezami in pa srečneže, ki jim je tečnost prinesla upoštevanje, bom izpustil. No je pa še tretja možnost, ki je verjetno še najpogostejša, na koncu si pomagaš sam, znajdeš se sam, študiraš.

Nočem dajat vseh in vsega v isti žakl, ampak vem, da ima marsikdo take izkušnje s tem našim sistemov, ki ni poceni.
yowie
# 25.03.2016 ob 10:17
@gremyus
Kako bos UCINKOVITO delal na preventivi, ce folk tega ne sprejema, noce, jim je pretezko, ne razume... Cepiva so tipicni primer preventive, ampak folk tega noce, se boji... ali pa jih spravit v telovadnico, zdravo preharanjevanje ipd. ampak folku je to pretezko in farmacija pac odgovarja potrebam trga, podobno kot ostala industrija, npr. prehrambena (za preventivo bi lahko ukinili "sladkarije", alkohol...) ali pa vojaska industrija in se bi lahnko nasteval.
Tako da za vse krivit farmacijo je malo krivicno, res je da deluje v interesu kapitala, podobno kot vsa ostala industrija, a potem bi morali obsojati tudi ostale industrije, ki služijo s storitvami/izdelki za osnovno uporabo (zakaj imajo trgovine tak dobiček, pa služijo predvsem z prodajo osnovnih življenjskih potrebščin...)
bilzerian
# 25.03.2016 ob 09:54
ogledalo naj ponudijo podjetju Trumpf, ki je največji proizvajelc laserjev na svetu, ne nekemu texax instruments, ki je tretjerazredno podjetje.
at111
# 27.03.2016 ob 21:32
Tam kjer ne jedo veliko živalskih "živil" imajo tudi bistveno manj demence in kognitivnih bolezni. Ter tudi ostalih kroničnih nenalezljivih bolezni. Ampak ljudje smo programirani, da iščemo blažitev simptomov, ker se nam vzrokov ne da odpravljati. Ljudje bi radi živeli na veliki nogi, a nihče ne bi nosil posledic. Zato pa s tako lahkoto prodajo vsako novo tableto, čeprav so zdravila 3. vzrok smrti. Najhujša zdravila so ravno ta, ki vplivajo na možgane...
Farmacija je ustvarila bistveno več odvisnikov kot katerakoli mafija in je tudi odgovorna za bistveno več smrti.
binaural84
# 25.03.2016 ob 19:04
Ne samo težke kovine. Tudi sladkor, gluten in preveč vnosa ogljikovih hidratov. To da znanstveniki ne vedo vzrok za alzheimerjeve bolezni in skrati razvijajo tablete je milo rečeno smešno in neresno vsaj zame. V knjigi Požgani možgani avtor navaja da je velika povezava med diabetisom in demenco in alzheimerjeve bolezni.
Senzor
# 25.03.2016 ob 16:28
Glede zdravja samo tole: tablete so napačen korak do njega. Namesto na zdravljenje vzroka se osredotočajo na lajšanje posledic. Vzrok je pa največkrat oslabljen imunski sistem. Zaradi tega je toliko okužb z na antibiotike odporne patogene organizme. Prekomerno izdajanje antibiotikov je povzročilo to stanje, zdaj jim gre pa na roko, da lahko spet izdajajo tablete. Paradoksalno. In če podatek še drži, se njihova prodaja vsako leto poveča za najmanj 5%. Krka in druge tovarne kemije kljub splošni krizi še vedno redno ustvarjajo dobiček, torej očitno drži.
Za holistični pristop k problemu pa seveda nobeden ne izdaja nagrad. Ljudje, košček zdrave kmečke pameti: najbolje je ne zboleti. Za skrb za osebno zdravje ni treba biti doktor. Kdor samo čaka, da ga bo po bolezni rešil nekdo drug, je naiven. Tudi delavci v zdravstvu najprej poskrbijo za samega sebe in se drugemu ne morejo posvetiti na enak način. Še posebej ob vseh škandalih, pomanjkanju denarja in vedno večjemu zahtevanemu bremenu dela.

Če bi torej ljudje skrbeli zase, se to breme ne bi povečevalo s takim tempom. Posledično tudi ne bi bilo vsako leto rekordne prodaje tablet, se pravi, da se lahko vprašamo, kakšni so zares motivi moderne farmacevtske industrije. Po dosedanjih izkušnjah se lahko zaključi le s tem: ko zboliš, je prepozno. Najprej morje tablet, na koncu pa za razstrupitev še ena? Šaljivci.
cairns
# 25.03.2016 ob 11:37
Rektor Univerze v Ljubljani je izbral tri "najboljše inovacije" za leto 2016.

Res pomembni dosežki, a sem prepričan da bi si najbolj zaslužila nagrado obrazložitev upravičenosti prejemanja dodatka za stalno pripravljenost oseb na vodilnih položajih fakultet.
Kdor je to obrazložitev napisal bi si zaslužil tudi nobelovo nagrado za laganje in nakladanje.
Volcano
# 25.03.2016 ob 08:12
Ja "gremyus". Problem bo, ko bo počasi zmanjkalo tapametnih in ne bo komu več vladati...
Drugače pa, petica za zapisano!
gremyus
# 25.03.2016 ob 07:43
Lajšanje ni nič, oz. ni dovolj... ko to enkrat človek ima, je bore malo kar se lahko zanj naredi. Več bi naredili, če bi vsega skupaj to nadlogo preprečevali. O tem se pa nihče ne sprašuje. Kako preprečiti, že vrabci čivkajo... ampak folku ne moreš utupit. tko k na kliničnem, na nevrološki. Se hvaljo da so dobil 10 novih postelj... a se ne bi mogoče pohvalil s tem, da jih sploh ne bi rabili. Spet: preprečevanje. Namig: svinec in živo srebro. Farmaciji pač odgovarja, da hodi čim več nevro faliranih osebkov po svetu. Več se štanca droge. Večji dobički, večja moč.
juk
# 25.03.2016 ob 09:02
Preveč akademski izbor.
Kazalo