Slovenija
Ocena novice: Vaša ocena:
Ocena 4.9 od 41 glasov Ocenite to novico!
Prebežniki
Večina prebežnikov, ki zdaj potujejo preko balkanske poti, si želi v Nemčijo ali skandinavske države. Foto: BoBo
Prebežniki
O begunskem valu bodo nocoj govoril v oddaji Tarča ob 20. uri na 1. programu TV Slovenija. Foto: BoBo

Napačni evropski signali beguncem na kriznih območjih

Nekdanji nemški notranji minister Hans Peter Friedrich opozarja na napake, ki so pospešile begunski val
24. september 2015 ob 10:43,
zadnji poseg: 24. september 2015 ob 20:04
Ljubljana - MMC RTV SLO

"Vzbudili smo občutek, da bomo v EU sprejeli vse. Tako so nas razumeli na kriznih območjih, četudi ni bilo mišljeno tako," je za Tarčo povedal nekdanji nemški notranji minister Hans Peter Friedrich, zdaj poslanec v nemškem parlamentu in podpredsednik največje poslanske skupine CDU/CSU.

Pretirano pozitivne in prijateljske signale z napačnim sporočilom bi morali po Friedrichovih besedah nadomestiti s protisignali: "Poostren nadzor na mejah je že tak protisignal". Friedrich svari pred razočaranjem, ker integracija ne bo tekla popolnoma gladko in ker se bo konkurenca na trgu dela s priseljevanjem zaostrila. "To niso strahovi, to so realistične ocene, ki jih moramo imeti v mislih in na katere moramo računati," pravi Friedrich.

Nekoč jugoslovanski "gasterbajterji, danes …
Več kot 230.000 prebežnikov je v zadnjih mesecih v Nemčiji zaprosilo za azil, uradni Berlin pa je številko, koliko beguncev bo sprejel, že večkrat popravil navzgor, nazadnje na milijon. Tudi zato, ker demografske projekcije Nemčiji napovedujejo, da ji bo zaradi staranja prebivalstva kmalu primanjkovalo delavcev. Dr. Jochen Oltmer, raziskovalec migracij na nemški univerzi v Osnabrücku, opaža vzporednice s 60. leti prejšnjega stoletja, ko je Nemčija zaradi pomanjkanja delovne sile sprejela več kot 10 milijonov Turkov, Italijanov, Jugoslovanov, Grkov in drugih.

A integracija tako imenovanih "gastarbajterjev" ni popolnoma uspela, številni so bili potisnjeni na družbeni rob, je v pogovoru za Tarčo opozoril Oltmer. "Nemčija je družba znanja, potrebuje delavce z visoko izobrazbo in poklicnimi znanji," poudarja Oltmer. Dodaja tudi, da so heterogene družbe veliko bolj inovativne kot homogene.

Nepopolnost švedskega modela
"Švedska je še vedno dovolj bogata država, da lahko v naslednjih letih sprejme še nekaj sto tisoč beguncev". Tako pa je razmere v državi, ki je prav tako zelo zaželen končni cilj prebežnikov, v pogovoru za Tarčo opisal dr. Tino Sanandaji, raziskovalec Inštituta za ekonomsko zgodovino v Stockholmu. Vendar pa niti na Švedskem, ki je po številu podeljenih azilov na prebivalca daleč pred vsemi v Evropi in kjer je vsak šesti prebivalec priseljenec, integracija ni takšna, kot bi si jo želela politika.

Sanandaji opozarja, da je le desetina priseljencev, ki so v državo prišli v zadnjih treh letih, doslej dobila službo. Med ovirami navaja tudi strukturo beguncev; med ženskami jih, denimo, polovica v svoji domovini ni nikoli delala, pot do zaposlitve je zato še težja.

Begunski val ali selitev narodov? Reševanje golih življenj ali s trebuhom za kruhom? Je ob stiski ljudi to sploh pomembno? Na nekaj dilem, ki jih sproža prihod prebežnikov, bo odgovorila Tarča z voditeljem Boštjanom Anžinom, nocoj ob 20. uri na TV SLO 1.

Borut Janc, Tarča


Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom.

Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih pod novico: Vrh EU: Milijarda evrov za begunce in spravljivi toni.

VIDEO
Tarča: Od meje do meje, po svobodo in kruh
Prijavi napako
Begunska kriza
link
AI: Na sirsko-jordanski meji ujetih 75.000 beguncev
19
15. september 2016 ob 11:53 V puščavi na sirsko-jordanski meji je ujetih 75.000 beguncev, ki so na nikogaršnji zemlji že dva meseca odrezani od humanitarne pomoči, opozarja mednarodna nevladna organizacija za človekove pravice ...
Več novic ...
Kazalo