Projekt Naslednja generacija je namenjen tistim, ki zaradi rigidnosti sistema v Sloveniji nimajo dostopa do rednih služb. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
Projekt Naslednja generacija je namenjen tistim, ki zaradi rigidnosti sistema v Sloveniji nimajo dostopa do rednih služb. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

Država ni bila narejena za samo eno generacijo, tudi mladi imajo identične pravice kot vsi preostali, morajo imeti enake možnosti kot prejšnje generacije.

Davor Hafnar
naslednja generacija
Maja Kalan je prepričana, da so mladi preveč pasivni. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
naslednja generacija
Blaž Kosovel: "Če je prekarcev že od 40 do 50 odstotkov med mladimi, ne moremo govoriti o anomaliji, ampak o tem, da to postaja realno stanje". Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač
naslednja generacija
Zakaj si mladi ne zaslužijo dostopa do služb, pokojnin in stanovanj, pa je zanimalo Davorja Hafnarja. Foto: MMC RTV SLO/Gorazd Kosmač

Dejstvo je, da nihče niti resno ne zbira podatkov o številu prekarnih delavcev. Nikomur ni v interesu zastopati teh ljudi, na katere je sistem pozabil. Prav zato so si s projektom Naša generacija za cilj postavili pripravo terena za politično zastopstvo tistih predstavnikov mlajših generacij, ki zaradi rigidnosti sistema v Sloveniji nimajo dostopa do rednih služb, kar prinese cel kup težav. Na novinarski konferenci so projekt predstavili trije mladi pobudniki Maja Kalan, Davor Hafnar in Blaž Kosovel.

Ustanoviti je treba zastopnika v družbi, ki bo zagovarjal in zastopal interese prekarnih delavcev nasproti vsem preostalim interesnim skupinam, ki si še kako dobro izborijo svoj plen. Treba je poskrbeti za nadaljevanje Slovenije kot socialne države, trenutno stanje kaže, da smo začeli velik del družbe izključevati iz sistema. Primer je trg dela, kjer imamo prekarce in redno zaposlene, ki delajo popolnoma iste stvari, obravnavani pa so popolnoma drugače, delodajalec ima pač možnost izbire, je poudaril Hafnar.

Pasivnost mladih, stanovanje in pokojnina
Čeprav je v ustavi zapisano, da so dostojne pokojnine, stanovanja in redne službe nekaj, za kar si bo država prizadevala, vemo, da je kupiti stanovanje danes za ljudi brez redne zaposlitve misija nemogoče. Žgočo težavo predstavlja poplava prekarnih oblik dela, zanima nas, ali bi ljudje raje delali v rednem razmerju oziroma koliko jih je v takšni obliki dela po lastni izbiri, je pojasnil Hafnar.

Zavzemajo se za dostopnost stanovanj in obet dostojnih pokojnin. "Malokdo sploh še verjame, da bo pokojnino kdaj videl," je pesimizem mladih opisal Hafnar. "Radi bi presekali miselnost, da se ne da narediti nič," je dodal.

"Mlade pozivamo, naj bodo vključeni, naj se o tem ne pogovarjajo le ob kavi. Aktivirati se je treba in zahtevati, kar nam pripada," pa je prepričana Maja Kalan. "Zakaj melanholično pristajamo na dejstvo, da za nas pa pokojnin ne bo?" se je še retorično vprašala.

"Čeprav menim, da ne bom nikoli dobila pokojnine in nimam dostopa do stanovanja, me nihče ne brani, nimam nikogar, ki bi bil moj zagovornik," je povedala Kalanova.

V pokojninsko shemo moramo biti enakopravno vključeni vsi na način, da bodo potem na koncu vsi od tega tudi nekaj imeli, je izpostavil Hafnar. Socialna država mora delovati v korist vseh, treba je poiskati nove modele, ki bodo vzdržni v modernih spremenjenih okoliščinah. "Tudi država menda obstaja redno za nedoločen čas in ne prekarno," se je še pošalil sogovornik.

"Upokojenci imajo v parlamentu celo stranko, ki se poteguje za njihove interese," je opozoril Hafnar in dodal: "Država ni bila narejena za samo eno generacijo, tudi mladi imajo identične pravice kot vsi preostali, morajo imeti enake možnosti kot prejšnje generacije."

Redno delo izginja
"Govorimo o izginjanju socialne države, saj to ni res! Nekateri dostopa do socialne države že zdaj nimajo," je nadaljeval Blaž Kosovel, ki je še poudaril: "Če je prekarcev med mladimi po nekaterih ocenah že od 40 do 50 odstotkov, ne moremo govoriti o anomaliji, ampak o tem, da to postaja realno stanje."

"Socialna država ne pridobiva novih ljudi, se pravi mladih v sistem, socialna država je samo za starejše," je dejal Kosovel, ki je opozoril na izginjajoča redna delovna razmerja.

Kosovel je še izpostavil, da je pri nas postalo normalno, da se gre v tujino, pa ne samo posamezniki, cele družine se izseljujejo. "V družbi vlada neki pesimizem, a z neba ne bo nič padlo, treba se je aktivirat," je sklenil.

Država ni bila narejena za samo eno generacijo, tudi mladi imajo identične pravice kot vsi preostali, morajo imeti enake možnosti kot prejšnje generacije.

Davor Hafnar