Prvi mož ljudske stranke je na tiskovni konferenci pred nedeljskim referendumom poudaril, da se je med kampanjo pojavilo veliko zemljevidov mogočih rešitev meje na morju, ki bi jih lahko določilo arbitražno sodišče.

"Samo s koalicijskim zemljevidom se odpovedujemo 20 % Piranskega zaliva"
Slovenija se po zadnjem zemljevidu koalicijskih strank, objavljenem v koalicijski brošuri, po njegovih besedah odpoveduje 20 odstotkom Piranskega zaliva, čeprav nam je ta 25. junija 1991 pripadal v celoti. Na račun Hrvaške, delno pa tudi koridorja, se naša država odpoveduje tudi približno eni tretjini lastnega morja, je zatrdil Žerjav in dodal, da glede na arbitražni sporazum ni mogoče, da bi bil koridor, ki je "edina možna pot do stika slovenskega teritorialnega morja z mednarodnimi vodami", v lasti Slovenije, da bi bile torej vode v njem slovenske.

"Odpovedujemo se svojemu morju," je ponovil že svoje večkrat izraženo stališče.

Oman vladi zameri, da se ni posvetovala z opozicijo
Zbrane novinarje je nagovoril tudi Ivan Oman, predsednik Slovenske kmečke zveze, predhodnice SLS-a. Tudi on je poudaril, da je vprašanje meje in sporazuma tako pomembno, da ne more biti stvar ene ali druge politične strani. Prav zato vladi zameri, da se v času pogajanj ni posvetovala z opozicijo.

Na tem mestu je spomnil na čas plebiscita, ko so se politiki pogovarjali toliko časa, da so dosegli enotnost. In ko je prišlo do enotnosti v politiki, je prišlo tudi do enotnosti pri narodu, je opozoril. "Tega tokrat ni bilo, zato se nadaljuje ali pa celo povečuje neenotnost naroda in ustvarja vtis, da gre za leve ali desne, kar ni res," je poudaril in dodal, da se to kaže že v tem, da so si glede sporazuma neenotni celo pravniki - pravzaprav celo pravniki na levici.

Dejal je še, da je proti arbitražnemmu sporazumu tudi zato, ker mu ne gre v račun, kako je mogoče, da vlada prelaga odgovornost na državljane. "Ti že po naravi stvari ne morejo poznati, ne morejo razumeti posameznih dikcij v sporazumu, če so ga že prebrali," je menil.