Preostali pričakovani davčni prihodki pa so odraz varčevanja, v glavnem nižji, razen tistih, ki jih je že ali jih še namerava zvišati. Načrtovani prihodki v predlogu proračuna za 2013 so odraz upada gospodarske dejavnosti in splošnega varčevanja. Pa tudi davčnih sprememb, ki že veljajo, ali pa jih vlada še namerava predlagati. Najprej davek od prihodkov podjetij, po starem davek na dobiček. Kar za 220 milijonov manj naj bi ga bilo prihodnje leto. Kolikšen del lahko pripišemo težavnim razmeram, koliko pa odpade na znižane stopnje in višje olajšave, vlada ni ocenila. Zagotavlja zgolj, da spremembe prispevajo k spodbudnemu podjetniškemu okolju. Ob tem presliši kritike tega okolja, na račun vladne namere, o zaostritvi prenosa izgube in napovedi o višjih taksah, pristojbinah in okoljskih dajatvah.

Vlada se vede podobno kot nekoč banke. Ko so se začele zniževati obrestne mere in s tem njihovi zaslužki, so iznajdljivo našle kup storitev, ki so jih začele dodatno zaračunavati. In zdaj bo vlada vso to iznajdljivost raznih provizij in nadomestil obdavčila s preprosto rečeno prometnim davkom.

Dohodnina - pobrane bo približno toliko kot letos, vendar ne na račun akontacij iz zaposlitev, ti prilivi bodo nižji, temveč zaradi povečanih prihodkov iz kapitalskih dobičkov, dividend in obresti ter najemnin, saj bodo prihodnje leto obdavčeni po 25-odstotni stopnji.

Prilivi od premoženjskih davkov bodo krepkejši za 30 milijonov, saj so dodatno obdavčena plovila, zmogljivejši avtomobili, nepremičnine vredne več kot pol milijona, pa tudi protikrizni davek na spremembo namembnosti zemljišč. Davka na dodano vrednost bo manj kot letos, približno za tri odstotke, saj upada kupna moč. Zato pa se bodo okrepile trošarine - za 150 milijonov, predvsem na račun naftnih derivatov in tobačnih izdelkov. Velja omeniti tudi za 30 milijonov višje prilive od koncesij za študentsko delo.

Kaj nam torej sporoča prihodkovna stran proračuna? Vlada pričakuje manj prilivov od temeljnih davkov - DDV-ja, dohodnine, davka od dohodkov podjetij - povečujejo pa se prilivi od manj izdatnih davščin, torej premoženjskih davkov in drugih nedavčnih prihodkov. In pa trošarin. Je vlada realno ocenila prihodkovno stran? Negotovosti se zaveda, saj od parlamenta pričakuje dodatno pooblastilo, da v primeru nižjih prilivov linearno zniža odhodke.

Zdenka Bakalar, Dogodki in odmevi, Radio Slovenija