Centri za socialno delo navadno
Centri za socialno delo navadno "obdelajo" tudi do 30 vlog na dan, zaradi težav s sistemom pa se zdaj dogaja, da jim uspe obravnavati tri, dve ali pa celo nobene. Foto: MMC RTV SLO

Težko si predstavljamo, kaj ti ljudje vse preživljajo. Zlasti nas skrbijo ljudje, ki nimajo premoženja in socialne mreže, pa se preživljajo samo z denarno pomočjo, prav tako nas skrbijo družine, ki prejemajo nižje zneske otroških dodatkov, in starejše samske osebe, ki se odpovedujejo pravicam za dobro ohranitve premoženja.

Darja Kuzmanič Korva, sekretarka združenja
Revščina
Enkratni znesek denarne pomoči svojim občanom, ki so v stiski, dodeljujejo tudi nekatere občine. Foto: EPA
Karitas
S prehrambenimi paketi pomagajo na Karitas in Rdečem križu. Foto: MMC RTV SLO

Po spremembi sistema za uveljavitev pravice do socialne pomoči in nekaterih drugih pravic, vezanih nanjo, ki so po novem v pristojnosti Centrov za socialno delo, je zaradi težav z računalniškim sistemom (med drugim so se pojavile težave zaradi preverjanja podatkov v drugih bazah) del upravičencev do socialne pomoči ostal brez sredstev. Naslednja izplačila bodo spet v začetku marca, do takrat pa morajo nekako preživeti.

Po podatkih Združenja centrov za socialno delo je februarja brez socialnih pomoči ostalo med 800 in 1.000 ljudi, ki bodo po zagotovilih združenja sredstva prejeli v začetku marca. "Če bomo seveda lahko izdali odločbo," je dejala sekretarka združenja Darja Kuzmanič Korva.

Težko si predstavljamo, kaj ti ljudje preživljajo, je stanje komentirala Kuzmanič Korvova in dodala, da je "skrb toliko večja", ker meni, "da CSD-ji ne bodo zmogli v predvidenem roku rešiti vseh zadev, saj so bili v informacijski sistem vključeni postopoma sredi januarja, takrat ko bi pravzaprav morali že izdajati prve odločbe". Vloge se zdaj rešujejo po prioritetah, kar pomeni, "da je stanje na neki način izredno", zato se rednih nalog, kot je revizija sistema, ne morejo lotiti.

"Lahko pa zagotovim, da v tem trenutku centri za socialno delo ljudem na terenu pomagajo in blažijo stisko predvsem z izplačili izrednih pomoči," je dejala sekretarka združenja

Če je treba, zahtevke vnašajo ročno
Na centrih za socialno delo tako nujne zahtevke obravnavajo prednostno in jih vnašajo ročno, kar poleg denarnih pomoči velja tudi za vloge, povezane z oprostitvijo plačila zdravstvenega zavarovanja, saj je ta v skladu z novo socialno zakonodajo predmet obravnave CSD-ja.

Z obiski zdravnika ni (več) težav, z zdravili še
Na vprašanje, kaj naj stori posameznik, ki je zaradi težav ostal brez zdravstvenega zavarovanja, pa ima že določen datum operacije ali obiska pri zdravniku, je Kuzmanič Korvova dejala, da tovrstne težave rešujejo sproti, in sicer tako, da delavci centrov ročno izpolnjujejo obrazce. Pojasnila je, da so bile težave z dodatnim zdravstvenim zavarovanjem povezane s sistemskimi težavami na področju obveščanja med CSD-ji in zavarovalnicami, a da zdaj "do zapletov pri obisku zdravnika ne bi smelo več prihajati, je pa še nekaj težav z zdravili".

Začasne rešitve: izredna denarna pomoč, občinske pomoči in dobrodelne organizacije
»Sistemske težave« so najbolj prizadele tiste prejemnike socialnih pomoči, ki drugih dohodkov nimajo ali pa ti za preživetje ne zadostujejo. Centri so najbolj pomoči potrebne usmerili tudi na Karitas in Rdeči križ, kjer lahko dobijo pakete s pomočjo, na voljo pa sta tudi možnost, da jim pomoč dodeli občina, in možnost "izredne denarne pomoči", ki pa jo je mogoče dodeliti pod natančno določenimi pogoji.

Gre namreč za enkratni znesek denarne pomoči, za katerega mora uporabnik v roku 45 dni predložiti dokazila o njegovi namenski porabi, in če mu kaj sredstev ostane, ostanek vrniti. Prav tako jih ne sme porabiti drugače kot za navedeni namen. Izredna denarna pomoč je lahko izplačana trikrat na leto, če se ugotovi, da je ogroženo preživetje ljudi. Lahko se dodeli v enkratnem znesku ali v obdobju treh do 6 mesecev, v skladu z interventnim zakonom pa izredna denarna pomoč za leto 2012 znaša največ 1.300 evrov za samsko osebo (torej 5-kratnik cenzusa) in največ 3.900 evrov za družino (štiričlanska družina brez zaposlitev). Pri tem je treba poudariti, da je v "normalnih razmerah" enkratna denarna pomoč med drugim namenjena nakupu trajnih dobrin (štedilnik, hladilnik) in pomoči v primeru naravnih nesreč (požari, poplave, potresi).

Delavci CSD-jev pod pritiski
Kljub težavam in zapletom ministrstvo za zdravje, družino in socialne zadeve še ne govori o izrednih razmerah, vendar pa v centrih za socialno delo pritiske, saj delajo tudi zunaj delovnega časa in med konci tednov, že čutijo. "Med delavci se že pojavlja utrujenost in prve odsotnosti zaradi bolezni, a se kljub temu trudijo, da bi naloge izpeljali v zastavljenem času," je dejala sekretarka in dodala, da se "boji, da jim glede na težave, to ne bo uspelo". Na centrih za socialno delo zato čakajo na pogovor z novim ministrom Andrejem Vizjakom v upanju iskanja rešitve za nastalo stanje.

Medtem lahko ljudje v stiski, ki konec februarja niso dobili socialnih pomoči zaprosijo za izredno pomoč in upajo, da bodo redne izplačane že v naslednji "rundi".

Težko si predstavljamo, kaj ti ljudje vse preživljajo. Zlasti nas skrbijo ljudje, ki nimajo premoženja in socialne mreže, pa se preživljajo samo z denarno pomočjo, prav tako nas skrbijo družine, ki prejemajo nižje zneske otroških dodatkov, in starejše samske osebe, ki se odpovedujejo pravicam za dobro ohranitve premoženja.

Darja Kuzmanič Korva, sekretarka združenja