Vaša ocena: 
Ocena 4,1 od 19 glasov
Ocenite to novico!
| V preteklosti so bile zadeve urejene na drugačen način in takratni sindikat je sicer vse skupaj spremljal, a imel vlogo bolj pri organiziranju piknikov, izletov, dopustovanja in ozimnic. V današnjem času pa je sindikat zadnja obramba delavca pred neusmiljenim kapitalizmom. | ||
| Evelin Vesenjak o tem, kaj so sindikati predstavljali nekoč in kaj danes. | ||
| V današnjem času pa zelo težko izpostavim najpogostejše kršitve, saj se kršijo čisto vse pravice delavcev. Delodajalci to počnejo zavestno, pred očmi vseh pristojnih institucij v državi. Včasih celo z njihovim blagoslovom. | ||
| Sindikalistka o tem, katere pravice se največkrat kršijo. | ||
| Stroji, s katerimi dela, so v očeh delodajalca vrednejši od njega. Sam je le nepotrebni strošek s poteptano zavestjo in lahko le nemočno opazuje, kako se drugi bogatijo na njegov račun. | ||
| O današnjem delavcu. | ||
V zadnjih 30 letih so se delavske pravice le zmanjševale, je prepričana Evelin Vesenjak iz sindikata Neodvisnost. Dodaja, da se danes kršijo čisto vse pravice delavcev.
Ob mednarodnem prazniku dela, ko se spominjamo krvavega zatrtja protesta delavcev, ki so zahtevali osemurni delavnik, se je MMC vprašal, kako so se v zadnjih 30 letih spremenile pravice delavcev in koliko nam jih je sploh še ostalo.
Evelin Vesenjak, sekretarka sindikata KNSS Neodvisnost za ljubljansko regijo, je prepričana, da je največja razlika v položaju delavcev nekoč in danes ta, da sta se včasih "spoštovala delavec in njegovo delo, česar danes več ni".
Več o tem, kakšno vlogo imajo sindikati danes in kakšno so imeli nekoč, katere pravice so se kršile nekoč in katere se danes, in še kaj preberite v spodnjem intervjuju.
Vabljeni k branju:
- Praznik dela: Čas za strah (pred dvoličnostjo) ali za optimizem?
- Foto in video: "Rešili ste banke, rešite tudi delavski standard!"
Lahko na kratko opišete, kako so se delavske pravice spremenile v zadnjih 30 letih?
V zadnjih 30 letih so se delavske pravice samo še zmanjševale in nekatere celo ukinile. Od leta 1976, ko je na tem področju veljal zakon o združenem delu, pa do leta 1989, ko je bil sprejet zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja, ki je bil nadgrajen z zakonom o delovnih razmerjih iz leta 1990, pravice delavcev pa specificirane skozi splošno kolektivno pogodbo leta 1997, pa vse do sprejema novega zakona o delovnih razmerjih leta 2002, katerega spremembe so bile sprejete v letu 2007, se pravice ožajo, zmanjšujejo in tudi ukinjajo.
Da o zadnjih predlogih sprememb tega zakona ne govorim. V teh predlogih se predvideva znižanje odpravnin in skrajšanje odpovednega roka (prvi sveženj), v jeseni pa še ukinitev povračil materialnih stroškov dela - prevoza in prehrane (drugi sveženj). Približni izračun po zdaj veljavnem zakonu o minimalni plači nam pokaže, da delavec v naši državi ne sme zaslužiti manj kot 734,15 evra bruto, kar nanese približno 560 evrov neto (odvisno od olajšav, ki jih uveljavlja posamezni delavec).
Če dopustimo uveljavitev vseh predlogov sprememb, katere sem predhodno omenila, bo delavec dolžan iz svoje neto plače poravnavati materialne stroške dela - prevoz in prehrano, ki pri nekaterih delavcih skupaj znašajo od 100 pa vse do 250 evrov. Potem bo temu delavcu za preživljanje ostalo borih 310 evrov. In povejte mi, kako naj s tem denarjem preživi sebe in seveda tudi svojo družino!?
Naj navedem le še podatek, da višina zdaj določene minimalne plače posega vse do šestega tarifnega razreda na lestvici izhodiščnih plač po kolektivnih pogodbah. Proizvodni delavci pa imajo pogodbe sklenjene od prvega pa do največ četrtega tarifnega razreda, za peti in vse nadaljnje tarifne razrede se zahteva tudi določena stopnja izobrazbe ustrezne smeri. Ugotavljamo torej, da se pravice delavcev zmanjšujejo, da delo delavca nima nobene cene in da je vrednost delavca skoraj na ničelni točki!
Opozorim pa naj tudi na dejstvo, da ima zakon o minimalni plači tako pozitivne kakor tudi negativne učinke. Pozitivni učinek tega zakona je, da naj bi pred pragom revščine držal vse delavce v državi (vprašanje je, ali je res tako), medtem ko je negativni učinek tega zakona uravnilovka v plačnem sistemu, ki delavce destimulira.
Katere pravice so bile v ospredju (oz. katere so bile bolj spoštovane) včasih in katere so danes?
V časih pred 30 leti se je delavec zaposlil in ni bilo vprašanje, ali bo zaposlen za določen ali nedoločen čas. Takrat se je reklo, da je delavec zaposlen za stalno. V današnjem času se delavci zaposlujejo le še za določen čas, ta določba zakona pa se pozneje izrablja v nezakonite namene, saj se delavcu pogodba le podaljšuje za neko novo, določeno obdobje, vmes pa se ga še navidezno zaposli enkrat na eno, drugič na drugo delavno mesto, da delodajalcu po določbah zakona ni treba skleniti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas.
Takrat so se spoštovali tako odmori med delovnim časom kakor tudi med dvema zaporednima delovnima dnevoma in tedenski odmor. Spoštovala sta se tudi letni dopust in regres za letni dopust. Prav tako so se plačevali vsi potrebni prispevki, za katere vidimo, da se danes v večini primerov ne plačujejo. Predvsem pa sta se spoštovala delavec in njegovo delo, česar danes več ni!
Katere pravice so bile najpogosteje kršene nekoč in katere se kršijo danes?
V tistih časih so morda največkrat kršili pravila nadurnega dela - a to ne zato, ker bi delodajalec tako zahteval, ampak zato, ker so delavci želeli delati nadure, ki so bile dobro in tudi pošteno plačane. Lahko rečemo, da je bila to zavestna odločitev delavca, ki pa ni bila v njegovo škodo, temveč v njegovo korist.
V današnjem času pa zelo težko izpostavim najpogostejše kršitve, saj se kršijo čisto vse pravice delavcev. Delodajalci to počnejo zavestno, pred očmi vseh pristojnih institucij v državi. Včasih celo z njihovim blagoslovom, npr. pri zamiku oziroma neplačilu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. In škoda, povzročena delavcem, je ogromna!
So po vašem mnenju pritiski na delavce večji zdaj ali so bili večji v preteklosti? Je razlika tudi v vrstah pritiskov? Kakšni so bili nekoč in kakšni so danes?
Pritiski na delavce so v tem času bistveno večji, kakor so bili nekoč. V preteklosti je delavec delal na svojem delovnem mestu, seznanjen je bil s celotnim postopkom v procesu proizvodnje in poznal je svoje naloge. Vedel je, da mora dobro delati, saj bo od tega imel koristi. Poleg plače so bili v tistem času delavci deležni tudi dobička. To je bil, lahko rečemo, neke vrste pozitiven pritisk. Predvsem pa je bil delavec takrat cenjen.
Danes je delavec pod popolnoma drugačnim pritiskom. Njegova pogodba je sklenjena za določen čas in na izpraznjeno mesto jih čaka veliko. Nima svojega delovnega mesta, saj mora delati čisto vse, kar mu dajo. Ni pomembno, koliko truda vloži v svoje delo, od tega se mu bo vrnila le mizerna plača, dobička ne bo deležen. Stroji, s katerimi dela, so v očeh delodajalca vrednejši od njega. Sam je le nepotrebni strošek s poteptano zavestjo in lahko le nemočno opazuje, kako se drugi bogatijo na njegov račun.
Opažate kakšne spremembe v pogledu delavcev na sindikate? Jim ljudje zdaj bolj ali manj zaupajo oz. se nanje obračajo?
V preteklosti so bile zadeve urejene na drugačen način in takratni sindikat je sicer vse skupaj spremljal, a imel vlogo bolj pri organiziranju piknikov, izletov, dopustovanja in ozimnic. V današnjem času pa je sindikat zadnja obramba delavca pred neusmiljenim kapitalizmom. Vloga sindikata danes se diametralno razlikuje od vloge sindikata nekoč.
Na žalost pa je danes sindikat le eden od partnerjev v socialnem dialogu (glede na zadnje dogodke se lahko celo vprašamo, ali to sploh še je), kjer se je treba o vsem dogovoriti. Vendar pohlep kapitala prevlada nad vsem tudi zaradi moči, ki jo ima ravno zaradi kapitala, s katerim se danes poganja celotno politično kolesje, in sindikat ostane sam v svojih zahtevah, s tem pa seveda največkrat tudi preglasovan.
Zaupanje ljudi v sindikat se načrtno uničuje ravno zaradi tega, da bi povsem zamrlo. Takrat bi se odprl prostor za vse poteze, ki jih nasprotna stran počasi načrtuje že vse od začetka, in če pride do tega, potem se nam piše res zelo, zelo slabo. A ironija vsega tega je ta, da se ravno ti ljudje, delavci, ne zavedajo svoje moči. Če bi namreč za sindikatom (ali za sindikati) stali prav vsi delavci v državi, peščica kapitalistov in z njimi tudi politika ne bi mogli več početi tega, kar počnejo danes!
Imajo sindikati po vašem mnenju danes večjo ali manjšo vlogo pri uveljavljanju pravic delavcev? Zakaj?
Vloga sindikata danes je večja od vloge sindikata nekoč. Zakaj, ni treba razlagati, saj je zadeva jasna. A pomembno je, da se sindikat bori le za pravice delavcev in nikakor ne pusti manipulacije tudi v svojih vrstah zaradi političnega pritiska ali pritiska kapitala. Boriti se je treba za človeka dostojno življenje, ki je mogoče le z dostojno plačo in urejeno delavno pravno zakonodajo. Od sadov delavčevega dela naj ima koristi tudi in predvsem delavec, ne le peščica kapitalistov. V naši ustavi piše (vsaj za zdaj še), da smo socialna država. Mar smo še res? To določbo je treba upoštevati, izvajati in se tega držati.
jugoslovansko socialistično samoupravljanje je večni vzor človeštvu za resdnično pošten sistem
Še prej bi morali sprejeti takšen zakon, da bi se takšne ljudi dalo preganjati, ker zdaj ga ni.
Torej pretanjena manipulacija, da so ljudje celo mislili, da se jim dogaja čudež.
Pravice ne more biti, če ljud ne vodijo duhovno napredni ljudje, ne gre za izbiro kapitalizem ali komunizem, ker te izbire v resnici ni - gre samno za izbiro ali ljudje dvignejo raven zavedanja in na miren način preoblikujejo družbo, v družbo miru in harmonije. Na nasilen način ni mogoče zagotoviti bolšega življenja. Zgledov je več kot dovolj, samo oči je treba odpreti.
Delo spoh ni bistvo, bistvo je celotna paleta odnosov in predvsem izražanje narave Boga, ki jo izraža ljubezen in ljubeznivost.
moje vprašanje vsem komentatorjem pa je:kaj ste pa pripravljeni storiti ali še bolje,kaj ste storili,da se stanje popravi .
modrovanj je veliko so všečna,haska pa nobenega.to da se z vami strinjam,mi jutri,ko bom šel v trgovino ne pomaga!
pa zdravi ostanite!
Kdo pise te neumne naslove za te clanke????
Komunisti in njihovi somisljeniki v medijih???
Ali nam hocejo s tem se naprej prati mozgane in poudarjati kako visoko se je cenilo delo v "samoupravnem" komunisticnem sistemu???
Kaksna zabloda, ce mislite, da se je v komunisticni Jugi delo spostovalo.
V 50. in 60. letih so morali delavci delati "udarniske ure"!!!!!
To je bilo prostovoljno neplacano delo, ki je bilo odrejeno od partijskih sekretarjev po lokalnih skupnostih.
Delavci so delali brezplacno po 100 in vec ur na mesec.
Ce se je kdo temu uprl, je bil takoj na "crni listi" zapisan, kot sovraznik delavskega razreda in komunisticne revolucije. Zato si nihce ni upal reci nicesar proti brezplacnemu suzenjskemu komunisticnemu delu.
Delavci so obicajno delali vec ur zunaj na prostem, gradili tovarne, ceste, zeleznice, medtem, ko so partijski sekretarji pili v bliznji gostilni in seveda imeli v tem casu partijske sestanke. Od casa do casa je kateri izmed njih prisel pogledat na ta "prostovoljna" gradbisca in kontrolirat kako delavci (suznji) delajo.
Najbolj so bili delavci v vsej zgodovini izkoriscani od komunistov in to se vidi se danes, ko je prisla zopet na oblast stara KP, kriminalna klika, ki se vedno vpije o "tekovinah" laznive revolucije......
Kako bo pa z delavstvom je pa še velika loterija, za enkrat ne kaže nič dobrega?
Kupna moč navadnih ljudi v Sloveniji se je znižala.
In potem nekdo reče kako je fajn, ker si sedaj lahko "privoščimo več".
Takrat so se izdelki delali še pri nas oz. v matičnih državah, zdaj je pa vse v Aziji. Zato tudi vse manj služb pri nas.
glede tega, da živijo na robu samo tisti, ki se ne trudijo, pa prosim razloži vsem tistim, ki so res v obupni situaciji...me zanima njihova reakcija....me zanima tudi, koliko bi se ti trudil, če bi desetkrat nekaj poskusil, pa ti nebi uspelo....za vsak poskus pa si potreboval veliko truda....bi poskusil še enajstič?
veliko je takih, ki mora delat že po končani osnovni šoli, ker doma nimajo dovolj denarja za preživljanje....prosim ne mi govorit o otroških dodatkih in socialni pomoči, ker ta ne more v celoti zagotoviti normalnega življenja....
sej vem..lepo je braniti sorodnike, ki imajo veliko denarja....so imeli pač srečo...eni te sreče nimamo.
Saj na Kitajskem se je delalo ceneje tudi poprej, samo mednarodna trgovina še ni bila toliko liberalizirana.
V 30 letih se je spremenila tudi vloga sindikatov
Žal v mojih blizu 90 se tega res ne dotika moj spomin.
Delavci so in smo se vedno borili za svoj obstoj z delodajalci.
Tako bo vedno, žal. Hinavščina in hlinjenje komunistov,
to je bila velika prevara, da so lahko delali kar so hoteli.
Pa tovariši to isto imate še danes, samo, da lahko kaj rečete.
Pod TITOM ste moral biti tiho, ali pa zapor in goli otok.
katere cenejše izdelke pa imaš ti v mislih? Edine, ki nam jih ponuja trg morda? Kitajske plastične obleke in čevlje? Kaj konkretno? Ali morda izdelke priznanih znamk, z zasoljeno ceno, ki so izdelani na Kitajskem ali v Koreji? Katere izdelke imaš torej v mislih?? Dejstvo je, da so našo proizvodnjo uničili in nas prislili v nakup nekvalitetne robe po dragih cenah (vrednost je 10% plačanega!) ali pa nakup znamk, ki se jih preplača glede na relano vrednost izdelka! Seveda, nekateri hodijo po nakupih v Milano, po bolj kvalitetno robo.."nekateri", lahko jih prešteješ na prste! za nas pa, slaba kvaliteta, ki jo moraš preplačati, da preživijo trgovci in menedžerji z bajnimi nagradami, ker pač kupujemo edino, kar nam preostane! In za to, je pa kriva naša politika, vse od leta 1991 dalje! Kdo bo uvedel spremembe in kdaj, pod katero politično barvo, lahko samo ugibamo...vse kar pa se dogaja danes, je le piljenje v detajle, da nas še bolj jahajo, vse do naše obnemoglosti!
Tako lahko izigravajo razne zakone in sodni sistem, brez kakršnih koli posledic, mi ranljivi državljani pa to mastno in drago plačujemo, tako da ostajamo brez pravic, dela in denarja.
In to samo zaradi umazanih političnih igric, tako enih kot drugih.
Zato, ker se sedaj vse to dela na Kitajskem (je ceneje kot prej) in ne več pri nas.
Če je to za delavca še demokracija in pravna država si pa lahko misli vsak sam in po svoje?
1. maj 2010 ob 12:40
Trdim da ljudje so neumni, v nasprotnem se vse to ne bi moglo dogajat. Sami smo hotli v EU! Zdaj pa imamo. Kapital ima prednost pred ljudmi. Pa kaj a ne. Logicno. Fajn. Vredo sam tudi mi bomo enkrat ljudje in pale pa zna bit problem! Gnar clovek, gnar clovek. HMMMMMM FU...k you alllll! Its toooooo late...... zdaj pa jeb...te ježa! I love it...
ODLIČNO !!!
Še posebej bosančki ki kot "majhni kmečki človek" prihajajo k nam v prepričanju za pošteno delo pošteno plačilo,za boljšim življenjem, sčasoma spoznajo da so tretirani nič bolj kot živina. In to prav zavoljo njihove naivnosti!
Danes se spoštije robote in robotizacijo. Pa ne tiste, ki jih naredijo
delavci, pač pa diste, ki jih programirano sestavljajo računalniško
vodeni roboti.Z računalniki pa upravljajo geniji vseh genijev.Grozno,
vendar je to svet sedanjosti. Prihodnost pa bo še bolj "napredna."
Če mi ne verjamete, si oglejte proizvodnjo BMW in mercedesov...
Sindikati in delavci bi se morali upreti takrat, ko so vsi politiki imeli polna usta rasti in blaginje, ampak takrat je bilo očitno še predobro...
Turbokapitalisti, nekoč komunisti, ki nikoli v življenju niso delali in jim je vse padlo v roke. Nekdo, ki je moral za svojo preživetje delati, nekdo, ki je podjetje zgradil z lastnim delom ve kaj je dober delavec. Seveda pa večina delavcev misli, da jim bo delo samo padlo v roke, da se ni potrebno potrudit. V Sloveniji bi vsak rad delal čez cesto čim bližje domu, namesto da bi iskali zaposlitev v širšem krogu. Dokler se delavec pušča izkoriščat dokler ga bodo izkoriščali. To pa bo dokler bodo sindikati lutke v rokah levice.
Elita je pri nas ves čas ista, da in jo sestavljajo danes makjavelistični marksisti, ki se hkrati ne odrekajo vlogi, ki so jo imeli v času diktature, po drugi strani pa si ne pomišljajo izkoriščati ljudi in obvladovati vsaj 80% kapitala. Pod mizo ponudijo kako pest denarja podpore še skrajnim levičarjem, da je njihova makjavelistična politika popolna. In vsaj do leta 1960 je večina ljudi v novi Jugoslaviji živela slabše, kot v stari, po letu 1985 pa je ekonomijo zaznamovala tudi do 1000% inflacija. Jugoslavija je tudi dobila po letu 1950 več tujih oz. zahodnih sredstev, kot Nemčija, ki je bila povsem razrušena in to javno in tajno, da bi se vzdrževala neka konkurenca sovjetskemu modelu, preko t.i. samoupravljanja. Po letu 1955 oz. ob nastopu Hruščova in otoplitvi odnosov z vzhodom si vseeno niso v KPJ pomišljali podpreti sovjetske zadušitve antiboljševiškega upora Madžarske, tako, da je bilo igranje na obe strani očitno in kar se zahoda tiče celo donosno.
Vesel praznik vsem!
Vsak je svoje sreče kovač!
2. "Te bomo pa zamenjali"....to tudi ne more trajati v nedogled...
3. Prebavne motnje dobim, ko slišim, da nekdo dela v podjetju, ki mu gre zelo dobro, pa dobiva plačo nižjo kot znašajo minimalni stroški za preživetje...
Mislim, da se v Sloveniji premalo zavedamo kaj lahko množica ljudi stori....
Link.
Zakaj?
Ob propadu komunističnih sistemov je izginil strah kapitalistov, ki je temeljil na enem stavku ''Kaj če se tudi pri nas zgodi revolucija?'' Zdaj tega strahu ni več in delavec je prva žrtev.
V zadnjem času pa je še posebej hudo, ko elita (ki je večinoma vedno ista) povsem brezsramno poskuša bajno obogateti.
In saj veste... denarja je samo toliko. Če eni dobijo toliko več, jih pač za druge zmanjka.
In takšna vlada kot jo imamo sedaj ni vredna počenega groša....